Skoči do osrednje vsebine

Indeks enakosti spolov 2021 s poudarkom na zdravju

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov (indeks), ki letos posveča posebno pozornost zdravju. Indeks je pomembno orodje za pripravo politik, s katerim se meri napredek na področju enakosti spolov v Evropski uniji (EU). Republika Slovenija v letu 2021 dosega 67,6 točke in se umešča na 12. mesto.

V indeks 2021 je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (EU)  vključenih 27 držav članic. EU povprečje v letu 2021 dosega 68 točk, kar je za 0.6 točke bolje od leta 2020. Posledice pandemije covid-19 lahko, kot opozarjajo na inštitutu, v prihodnje izničijo ta napredek na področju enakosti spolov.

Najboljši rezultat, tako kot leto prej, dosegata Švedska (83,9) in Danska (77,8), na tretjem mestu pa je Nizozemska (75,9) prehitela Francijo (75,5). Najslabše so se odrezale Romunija (54,5), Madžarska (53,4) in Grčija (52,5), ki je tudi letos na zadnjem mestu v EU-27.  Slovenija je na 12 mestu v EU-27.

Rezultati za Slovenijo

Indeks vključuje šest ključnih področjih: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje. Predstavljamo rezultate na teh ključnih področjih, ki jih v letošnjem letu dosega Slovenija. 

Na področju dela Slovenija dosega 73 točk, kar je glede na lansko leto za 0,1 točke  manj. Slovenija je na tem področju dosegla slabši rezultat (15. mesto) na podlagi dveh indikatorjev, ki merita področje dela (udeležba na trgu dela ter segregacija in kakovost delovnih mest), in sicer ponovno zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju.

Na področju denarja Slovenija dosega 83,7 točke in je glede na lansko leto napredovala za 0,7 točke. Ocena in razvrstitev Slovenije na področju denarja je med najvišjimi za posamezno državo. Najuspešnejša je zlasti na podpodročju gospodarskega položaja (97,9 točke), kjer je uvrščena na visoko drugo mesto med vsemi državami članicami.

Na področju znanja Slovenija dosega 56,6 točke in je od lani napredovala za  0,7 točke. V Sloveniji so po navedbah Inštituta za enakost spolov sicer razlike med spoloma največje ravno na področju znanja, zato se tu posledično uvršča šele na 18. mesto med vsemi državami članicami, kar je glede na druga področja njena najnižja uvrstitev.

Na področju časa Slovenija dosega 72,9 točke, enako kot v letu 2017. Podatki na področju časa so enaki podatkom iz leta 2017, saj se raziskava o porabi časa izvaja periodično, zato novejši podatki niso na voljo.

Na področju moči Slovenija dosega 53 točk in je v primerjavi z lanskim letom za 2 točki manj.  Slabšanje statističnega rezultata je posledica nižjega števila ministric v vladi. Od leta 2010 se je zvišal delež žensk v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi (iz 10 % na 24 %), delež žensk v upravnem odboru centralne banke pa je ostal enak (20 %).

Na področju zdravja Slovenija dosega 87,8 točke, kar je kar za 0,9 točke boljši rezultat kot lani. Podatki kažejo, da moški svoje zdravje ocenjuje bolje kot ženske, kljub temu da je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju 6 let višja v primerjavi z moškimi. Dostopnost do zdravstvenih storitev se je v letu 2021 izboljšala za 0,4 točke v primerjavi z lanskim letom, prav tako pa je prišlo do izboljšanja pri indikatorju zdravstveno stanje, in sicer za 2,4 točke.

Neenakosti spolov na področju zdravja

Letošnji indeks enakosti spolov se osredotoča na neenakosti spolov na področju zdravja, in sicer na tematskih področjih zdravstveno stanje in duševno zdravje, z zdravjem povezano vedenje, dostop do zdravstvenega varstva, spolno in reproduktivno zdravje in pandemija covid-19. Ključne ugotovitve so:

  • Podatki kažejo, da so pričakovana zdrava leta življenja po 65. letu starosti enaka za ženske in moške.
  • V Sloveniji je približno 60 % žensk in 59 % moških tedensko fizično aktivnih izven delovnega časa. To je višje od EU povprečja, in sicer pri ženskah za 18 odstotnih točk in pri moških  za 12 odstotnih točk.
  • V skladu z indeksom za enakost spolov za 2021 ima v Sloveniji približno 47 % žensk in 40 % moških težave s plačevanjem nepričakovanih stroškov zdravstvenih storitev na primarni ravni. To predstavlja eno največjih razlik med spoloma (7 odstotnih točk) v EU-27 in tudi eno največjih razlik v primerjavi z EU povprečjem, ki znaša 19 % pri ženskah in 17 % pri moških.   

Področje nasilja 

Zaradi  pomanjkanja primerljivih podatkov za celotno EU na tem področju za Slovenijo, tako kot za druge države članice, letos  ni bila izdelana ocena napredka. Eurostat trenutno usklajuje raziskavo o nasilju na podlagi spola v EU, pri kateri sodeluje tudi Slovenija.  Zbiranje podatkov bo zaključeno leta 2023, rezultati pa bodo uporabljeni za posodobitev področja nasilja v indeksu enakosti spolov za leto 2024.