Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša se je udeležil tristranskega socialnega vrha

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil tristranskega socialnega vrha v obliki videokonference. Tema vrha je bilo preoblikovanje evropskega okrevanja v dolgoročno trajnostno rast, ki bo podpirala nova in boljša delovna mesta.

Tristranskega socialnega vrha, ki sta ga v skladu s tradicijo dan pred oktobrskim Evropskim svetom priredila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se udeležijo voditelj predsedujoče države – tokrat  slovenski predsednik vlade Janez Janša – ter predstavniki evropskih združenj sindikatov in delodajalcev. 

Sodelujoči so razpravljali o tem, kako doseči uspešno, trajno in socialno pravično okrevanje ter zagotoviti vlogo socialnih partnerjev v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, pa tudi o tem, kako uspešno izpeljati podnebni in digitalni prehod ter hkrati ohraniti blaginjo, konkurenčnost in socialno pravičnost. Sogovorniki so iskali rešitve tudi glede tega, kako zagotoviti trajnostno delo (vključno s spretnostmi, politiko trga dela, sistemi socialne varnosti).

Predsednik vlade Janez Janša je sodeloval v uvodnem delu, kjer je najprej pozdravil tristranski vrh, ki se dogaja in je sklican v pomembnem času. "Ta sklic potrjuje naravnanost Evrope, da je socialni dialog ena od temeljnih vrednot Evropske unije in držav članic. Glede na zavezo za krepitev socialne odpornosti EU slovensko predsedstvo še posebej poudarja pomen evropskega stebra socialnih pravic in njegovega uresničevanja kot temelja za okrevanje po pandemiji. Veseli me, da vsemu temu namenjamo pozornost," je dejal predsednik vlade v uvodu.

"Slovenija je nastopila vodenje Svetu Evropske unije v času spoprijemanja s pandemijo, ki v nekaterih državah članicah EU na žalost še traja, hkrati pa smo tudi že sredi okrevanja. Napovedi gospodarske rasti za celotno Evropsko unijo oziroma evrsko območje so optimistične in vsi upamo, da hitra rast cen energije, ki se na žalost nato vedno prelije v višje cene prevoza in logistike, številnih proizvodov, tudi hrane, teh napovedi ne bodo bistveno ogrozile," je dejal predsednik vlade.

"Slogan našega predsedovanja je "Skupaj. Odporna. Evropa.", kar pomeni, da se vsi skupaj trudimo, da je to okrevanje hkrati tudi priprava na večjo odpornost v primeru podobnih preizkušenj," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je kriza, ki jo je povzročila pandemija, na več področjih razkrila ranljivost naših družb in evropskega načina življenja. "Menim, da smo se večinoma dobro odzivali, da med pandemijo najranljivejše skupine v naših družbah niso bile čezmerno prizadete in to imamo pred očmi tudi pri prizadevanjih za okrevanje," je dejal predsednik vlade.

"Zelo pomembno je, da je čas okrevanja tudi čas digitalnega in zelenega prehoda. Tu se spoprijemamo z večplastnimi izzivi. Če bomo sposobni na vse te izzive najti tudi dovolj celovite odgovore, potem tudi čas okrevanja ne bo le čas okrevanja in vrnitev v stanje pred epidemijo, ampak tudi izkoriščeni čas za vse tisto, kar smo tako ali tako načrtovali v tem obdobju, tudi če ne bi bilo epidemije," je dejal predsednik vlade in dodal, da je "naš skupni cilj, da bo EU po tem obdobju še močnejša, še bolj odporna, bolj pripravljena na izzive." "Pomembno je tudi, da je zeleni prehod izpeljan na pravi način, saj hkrati to pomeni tudi bolj odporno EU, manj odvisno od energetskih virov, ki jih moramo uvažati. Ta zavest v času višanja cen energentov pomaga naravnavati našo barko v pravo smer," je dejal premier Janez Janša.

"Seveda je čas okrevanja tudi čas, ko skušamo Evropo narediti bolj konkurenčno," je nadaljeval predsednik vlade in spomnil na razpravo in ugotovitve na evropskem socialnem vrhu med portugalskim predsedovanjem. "V Portu je potekala zelo koristna razprava, izpeljana okoli ključne točke, ki se imenuje vseživljenjsko učenje. Vseživljenjsko učenje lahko zagotovi, da bomo kot posamezniki, kot Evropejci imeli dovolj kompetenc in dovolj znanja v prihodnosti zato, da bo tako zeleni kakor tudi digitalni prehod tudi med okrevanjem po pandemiji izpeljan tako, da bo nastala družba, ki se bo trajnostno sposobna spoprijemati z izzivi prihodnosti," je poudaril predsednik vlade.

V tej zvezi je po njegovih besedah pomemben drugi cilj iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic iz marca letos, po katerem bi se moralo vsako leto vsaj 60 odstotkov odraslih udeležiti programov usposabljanja. "Ta cilj je treba dosegati. Po podatkih Eurostata je vključenost evropskega prebivalstva v vseživljenjsko učenje za pridobivanje spretnosti relativno nizka. V letu pred krizo je bil ta odstotek samo 11 odstotkov," je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da bi morali tudi bistveno bolj upoštevati v pogodbah zapisano varovanje zdravja in varnost delavcev, saj je to ključno za gospodarstvo EU in v korist ljudi.

"Tu ne govorimo o stvareh, ki se izključujejo, ampak so združljive in na koncu privedejo do kakovostnega delovnega mesta, dostopnega večini, ki ima znanje in veščine. Iz tega izhajajo večja dodana vrednost in boljši delovni pogoji, ki so tudi prvi pogoj za višjo dodano vrednost, hkrati pa je to okolje, ki ne le spodbuja, ampak tudi omogoča hitre inovacije in raziskave ter okolje, ki spodbuja iskanje novih rešitev," je dejal predsednik vlade. Ob tem je še menil, da za veliko izzivov, ki so pred nami, potrebujemo inovacije, nove rešitve. Raziskovalnega vzdušja pa mora biti več tudi v vseh programih vseživljenjskega učenja.

"S poudarkom na kakovostnem in trajnostnem delu lahko omogočimo spodbudno okolje za podjetja, iz tega izhajajo vsi pogoji, ki jih potrebujemo za večjo blaginjo državljanov in da imamo vsi zagotovljeno tudi primerno raven socialne zaščite in varnosti," je poudaril predsednik vlade.

Izpostavil je še, da v ospredju naše družbe, kakor je zapisano tudi v pogodbah in drugih listinah, ostaja skrb za človeka, njegovo blaginjo, zdravje in kakovostno življenje. "Kako je skrb za zdravje pomembna za kakovostno življenje, smo se vsi dodatno zavedeli in naučili v tem dolgem času spoprijemanja z epidemijo," je dejal predsednik vlade. Uvodni nagovor je končal z besedami, da v vsem trudu, ki ga vlagamo v okrevanje, celotno delovanje vseh institucij EU preveva osnovna misel, da nikoli nikogar ne smemo puščati zadaj, da nihče ne sme biti pozabljen. " V tej smeri naj potekajo tudi vsa naša prihodnja prizadevanja," je ob koncu poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Ob koncu današnjega vrha je predsednik vlade dejal, da je po tem, ko so evropske družbe utrujene od leta in pol boja z epidemijo, še toliko bolj pomembno sodelovanje. "Pozivam vse, da sodelujemo skupaj in da modro uporabljamo instrumente, ki jih predlaga Evropska komisija," je dejal predsednik vlade. "Skupaj moramo delovati tudi, da bomo prešli težave, s katerimi se bomo v prihodnje morali ukvarjati. Kajti če bomo delovali skupaj, lahko ohranimo hitrost okrevanja, lahko naredimo zeleni in digitalni prehod, k vsemu temu pa je treba dodati tudi vseživljenjsko učenje," je dejal premier Janša. Končal je z mislijo, da smo skupaj lahko tudi dovolj močni, "da ohranimo hitrost okrevanja, da zagotovimo zeleni prehod in da ob tem ohranimo tudi evropski način življenja in tisto, kar najbolj cenimo, tudi za prihodnje generacije."

Tristranski socialni vrh je namenjen dialogu med institucijami EU in evropskimi socialnimi partnerji na najvišji vodstveni ravni. Nanj so povabljeni tudi ministri za delo predsedujoče države članice (Slovenija) in dveh prihodnjih predsedujočih držav (Francija in Češka), prav tako tudi predstavniki socialnih partnerjev iz teh držav. Na vrhu je sodeloval tudi evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit.