Na današnjem virtualnem dogodku na visoki ravni, ki ga je vodil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, je SZO prvič predstavila dokument o stališčih za krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, s čimer bi lahko dosegli  univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva in zdravstvene varnosti med pandemijo COVID-19 ter širše.

Dokument SZO z naslovom »Gradnja odpornih zdravstvenih sistemov za univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva in zdravstveno varnost v času pandemije COVID-19 ter širše« je namenjen voditeljem in oblikovalcem zdravstvenih politik na nacionalni ravni. Dokument vsebuje naslednja poglavja: izkušnje iz pandemije COVID-19; priporočila za zgraditev odpornih skupnosti in zdravstvenih sistemov, ki temeljijo na primarnem zdravstvenem varstvu; ter zavezanost SZO za nudenje podpore državam članicam in skupnosti pri ponovnem zagonu aktivnosti.

Zaradi dosežkov Slovenije na področju primarnega zdravstvenega varstva pri odzivanju na COVID-19 in naporov v okviru predsedovanja Svetu EU, je bila Slovenija povabljena, da nastopi v imenu evropske regije SZO in njenih 53 držav članic.

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Kerstin Petrič je v nagovoru povedala, da je pandemija COVID-19 opozorila, kako pomembna je izmenjava izkušenj pri prepoznavanju skupnih izzivov in razvoju novih inovativnih rešitev. Dodala je, da je potrebno izboljšati usklajevanje globalnih ukrepov in poiskati sinergije pri krepitvi odpornosti zdravstvenih sistemov in zagotavljanju univerzalne dostopnosti do zdravstvenega varstva ter zdravstvene varnosti.

Primarno zdravstveno varstvo je v središču krepitve zdravstvenih sistemov v številnih državah evropske regije, saj naslavlja potrebe celotnega prebivalstva, vključno z najbolj ranljivimi skupinami, prav tako pa omogoča zdravstvenim sistemom boljše prilagajanje in odzivanje na situacije, kot je pandemija COVID-19. Primarno zdravstveno varstvo se je izkazalo kot zelo učinkovito pri reševanju glavnih vzrokov in dejavnikov tveganja pri kroničnih nenalezljivih boleznih ter tudi pri drugih zdravstvenih izzivih. S poudarkom na spodbujanju in preprečevanju ter z obravnavo determinant v zdravju v sodelovanju z javnim zdravjem in civilno družbo prispeva k enakosti v zdravju in razvoju v lokalnih skupnostih.

Pred nami je izziv, kako okrepiti primarno zdravstveno varstvo tako v posameznih državah kot tudi na svetovni ravni. Poseben poudarek mora biti namenjen večjemu vlaganju v primarne zdravstvene zmogljivosti, nadaljnji integrirani oskrbi ter zagotavljanju dobrih delovnih pogojev za vse strokovnjake. Nenazadnje je potrebno zagotoviti dobro delovanje podpornih IT storitev in telemedicine ter nadgraditi storitve duševnega zdravja na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Številne države članice iz evropske regije SZO imajo dolgoletno tradicijo močnega primarnega zdravstvenega varstva in bi lahko prispevale k izmenjavi izkušenj ter sodelovanju pri razvoju inovativnih rešitev. Zdravje je visoko na politični agendi naših vlad in v središču razprav na mnogih mednarodnih forumih, kot je na primer G20. Graditi moramo na sedanjemu zagonu in si prizadevati za strateška vlaganja, ki vodijo k trajnostnim spremembam in odpornim zdravstvenim sistemom po vsemu svetu.