Skoči do osrednje vsebine

8. seja Sveta za ženske na podeželju

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes potekala avdio vizualna 8. seja Sveta za ženske na podeželju, ki se je je udeležil minister dr. Jože Podgoršek.

Minister dr. Podgoršek na današnji seji Sveta za ženske na podeželju

Minister dr. Podgoršek na današnji seji Sveta za ženske na podeželju | Avtor MKGP

Osrednja tema seje je bila dolgoročna vizija za podeželska območja s poudarkom na vlogi žensk. Predstavil jo je evropski poslanec Franc Bogovič. Dolgoročna vizija podeželja do leta 2040, ki jo je Evropska komisija objavila 30. junija letos, zajema več področij politik in zahteva bolj povezan in usklajen pristop na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Nagovarja izzive kot so demografske spremembe, dostopnost in storitve na podeželju. Poudarek je tudi na iskanju inovativnih, vključujočih in trajnostnih rešitev v luči podnebnih sprememb in digitalizacije. Vizijo spremlja akcijski načrt.

Minister dr. Podgoršek je poudaril, da se podeželska območja soočajo z zmanjševanjem populacije, prebivalstvo je na podeželju v povprečju starejše kot v mestih. Upadanje števila prebivalcev v ruralnih območjih povzroča ukinjanje javnih in zasebnih storitev, ki za sabo prinašajo vrsto praktičnih, finančnih in socialnih posledic ter tako neposredno in posredno slabijo položaj žensk na podeželju. Revščina, izpostavljanje in ranljive skupine na podeželju so teme, ki presegajo okvir in ukrepe kmetijske politike. Minister je izpostavil tudi, da moramo te teme reševati s pomočjo socialne, infrastrukturne, zdravstvene, kulturne in drugih politik. Zaključil je, naj evropski podeželski prostor predstavlja dom okrepljenim in živahnim lokalnim skupnostim. Vsem, tako ženskam, moškim in ranljivim skupinam je potrebno omogočiti, da aktivno sodelujejo v procesih odločanja in tako odločajo o svoji prihodnosti. Podeželske ženske pogosto izostajajo iz procesov soodločanja, izobraževanja in socialnih aktivnosti, zaradi oskrbe otrok in družinskih članov. To je pomemben vidik, ki ga moramo tudi upoštevati, saj bi dostopnost do storitev za otroke in za starejše omogočala lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja žensk ter možnost za bolj aktivno participacijo v družbi.

V drugem delu seje so se člani seznanili s pogledi in predlogi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije glede izvajanja socialnih storitev, vnosom socialnih programov na kmetije v obliki dopolnilnih dejavnosti ter kako le-te približati mladim in ženskam na kmetiji, ter pregledom praks socialno delovne pomoči kmetom v drugih evropskih državah. Socialno-delovna pomoč oz. storitve nadomeščanja so posebej urejena pomoč kmečkemu prebivalstvu v primerih, kot so bolezen, nesreče, porodniški dopust, okrevanje, izobraževanje, sodelovanje v dejavnostih skupnosti, rekreacija in prosti čas, ter so sestavni del sistema socialne varnosti kmetov obeh spolov. Cilj teh storitev je zagotoviti določeno enakost delovnih pogojev med kmeti in ostalimi kategorijami zaposlenih.

Svet za ženske na podeželju sestavljajo: Vlasta Nussdorfer (predsednica Sveta), Irena Ule (predsednica Zveze kmetic Slovenije), dr. Majda Černič Istenič (Biotehniška fakulteta), Nežka Režek in Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Fanika Simeonov (Sindikat kmetov Slovenije), Rok Damijan, Anja Mager ter Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine), Marjan Golavšek in Andrejka Krt (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), dr. Magdalena Šverc (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), Danica Cerar (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), mag. Jelena Aleksić (Zagovornik načela enakosti) ter Hermina Oberstar in Sonja Gostiša (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).