Skoči do osrednje vsebine

Upravljanje, usmerjeno v prihodnost - Drugi dan konference "Vlade po okrevanju"

Konferenca »Vlade po okrevanju – na prihodnost pripravljen javni sektor« se je nadaljevala tudi v torek, 19. oktobra 2021.

Dvodnevna globalna konferenca "Vlade po okrevanju - na prihodnost pripravljen javni sektor" je že prvi dan ponudila več zanimivih pogledov in razmislekov na to, kako naj delujejo javni sektorji in vlade v času po covid-19 krizi, ki je dodobra pretresla vsa področja našega življenja. Temelj vseh razprav so bila vprašanja: ali je takšna kriza, ki smo ji bili priča, lahko izhodišče za spremembe na bolje, kakšne spremembe so to in kako jih načrtovati ter implementirati,  kakšno vlogo pri tem ima javni sektor.  

Povzetek prvega dne konference.

Drugi dan konference, v torek, 19. oktobra 2021, so se razprave v obliki panelov nadaljevale. V dopoldanskem panelu o ustvarjanju vključujočih družb in pomenu soustvarjanja je nastopil Matija Kodra, vodja projekta Inovativen.si na Ministrstvu za javno upravo. Skupaj s sogovorniki so govorili o obstoječih praksah, novih načinih in ravneh soustvarjanja z zainteresiranimi deležniki v javnem sektorju. Izpostavili so dobre izkušnje in najboljše prakse ter priložnosti za soustvarjanje.

Kot je v razpravi med drugim poudaril Matija Kodra, so motivirani in usposobljeni posamezniki nosilci inovativnih rešitev in storitev, zato je bila v okviru projekta Inovativen.si vzpostavljena skupnost inovativnih ambasadorjev, ki inovativne metode implementirajo v svojem delovnem okolju. »Ko govorimo o vključujočem pristopu, je pomembnih več elementov, denimo, odgovoriti si moramo na vprašanje, ali želimo stvari delati drugače in če to želimo, moramo imeti znanje, moramo biti odprti, znati moramo nasloviti izzive drugače, ne enako kot pred nekaj desetletji, znati moramo presojati kompleksnost izzivov in zahtev javnosti,« je dejal Kodra.

Posnetek panela z originalnim naslovom: Building inclusive societies: The importance of co-creation (predstavnik Ministrstva za javno upravo na panelu: Matija Kodra)

Barbara Zupanc, ki je na Ministrstvu za javno upravo odgovorna za implementacijo Skupnega ocenjevalnega okvira (CAF-Common assessment framework), je moderirala panel, v katerem so gostje razpravljali o upoštevanju inovacij v okviru Skupnega ocenjevalnega okvira.

Eno od osmih načel odličnosti skupnega ocenjevalnega okvira je nenehno izboljševanje in inovacije. Samoocenjevanje javne organizacije podpira ugotavljanje potrebnih ukrepov za inovacije, ki temeljijo na modelu soustvarjanja. Pogovor je tekel o tem, kako organizacije javnega sektorja uporabljajo skupni ocenjevalni okvir za inoviranje, soustvarjanje med zaposlenimi in gradnjo zaupanja z državljani prek opravljenih storitev. Predstavili so različne izkušnje vseh ravni državne uprave, da bi pokazali, kako bo skupni ocenjevalni okvir spodbudil prizadevanja javnega sektorja za spodbujanje inovacij.

Posnetek panela z originalnim naslovom: Accounting for Innovation in Common Assessment Framework (predstavnica Ministrstva za javno upravo na panelu: Barbara Zupanc)

V popoldanskem času je potekal panel z naslovom Inovacijam prijazna ureditev, na katerem je bila ena od govornic Genovefa Ružić, vodja oddelka za zmanjševanje upravnih obremenitev, boljšo ureditev in kakovost v javni upravi na Ministrstvu za javno upravo in predsednica delovne skupine za boljše predpise pri Svetu EU.

V razpravi so se sogovorniki lotili vprašanj o tem, kako lahko dobro oblikovani zakoni pomagajo ustvariti najboljše možne pogoje za razvoj inovacij. Regulativni peskovniki in klavzule o eksperimentiranju bi lahko pomagali vzpostaviti varen poligon pod regulativnim nadzorom za eksperimentiranje, zbiranje izkušenj in preizkušanje novih pristopov, inovativnih tehnologij, izdelkov in storitev v realnem okolju. Te izkušnje se lahko uporabijo pri oblikovanju politike, ki temelji na dokazih. Ker se prakse po vsem svetu razlikujejo, je cilj odbora predstaviti najboljše prakse in pridobljene izkušnje z morebitnimi koristmi in tveganji.

»Smo v začetni fazi uvajanja regulatornih peskovnikov in je s tega vidika izjemno pomembno, da si regulatorji med seboj izmenjajo izkušnje, saj se lahko le na ta način učijo kako prilagoditi zakonodajo, ki omogoča inovacije, oziroma preverijo ali inovacije že ustrezajo obstoječi zakonodaji,« je izpostavila Ružičeva.

Kot je dejala, se regulatorni peskovniki lahko pojavljajo v različnih sektorjih, kljub temu, da jih je trenutno po zbranih podatkih največ na področju financ in logistike. »Države se trenutno v večini še učimo kako uvajati regulatorne peskovnike, in sicer vsaka po svoje, na podlagi lastnih izkušenj ter na podlagi izmenjave dobrih praks. Smiselno bi bilo, da se na generalni ravni vzpostavijo smernice z ustreznimi usmeritvami.«

Po besedah Ružičeve v prihodnost usmerjena zakonodaja lahko pomaga ustvariti boljše pogoje za spodbujanje inovacij, zato morajo države razmišljati v smeri kako ustvariti najboljše možne pogoje za razcvet inovacij. Pri tem je eksperimentiranje eno izmed orodij, ki lahko pomaga postaviti varno okolje za zbiranje izkušenj in preizkušanje novih pristopov, inovativnih tehnologij, izdelkov in storitev v realnem okolju pod regulativnim nadzorom.

Posnetek panela z originalnim naslovom: Innovation friendly regulation (predstavnica Ministrstva za javno upravo na panelu: Genovefa Ružič)

Kako lahko vlade oblikujejo in zagotavljajo javne storitve v dobi, ko je digitalna tehnologija postala privzeta, in hkrati zagotovijo, da državljani ne bodo zapostavljeni? To je bilo naslovno vprašanje panela, v katerem so gostje raziskovali, kako države, ki izvajajo večkanalne pristope, zagotavljajo, da bo, ne glede na to, kateri kanal nekdo izbere, vedno lahko dostopal do dosledne, celovite in visokokakovostne digitalne storitve. Nadalje so skušali najti odgovor na vprašanje, kako države prepoznavajo potrebe svojih državljanov po dostopu in zagotavljajo, da so storitve dostopne vsem.  

Tadej Gabrijel, vodja oddelka za razvoj elektronskih storitev, Ministrstvo za javno upravo, Slovenija je v uvodnem delu na vprašanje “Kakšne izzive in težave prinaša koncepta privzeto digitalno”, opisal trenutni način ponujanja javnih storitev v Sloveniji, z uporabo fizičnega in spletnega kanala, kakšne probleme so uporabniki imeli med pandemijo covid-19, kakšni so bili takojšnji odzivi in kakšne sistematične ukrepe uvajamo v smeri približevanja uporabnikom in izboljševanja njihove izkušnje. V tej zvezi je omenil tudi gradivo: Pregled digitalne javne uprave v Sloveniji, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in nastajajočo Strategijo digitalnih javnih storitev.

V razpravi, ki je sledila, je Gabrijel izpostavil pomembnost podatkov za načrtovanje in izvajanje digitalnih javnih storitev. »Slovenija ima dolgo tradicijo odličnih centralnih zbirk in enotnih identifikatorjev, kar nam med drugim omogoča tudi uspešnost na področju odprtih podatkov. Dobra podatkovna infrastruktura nam omogoča uporabo podatkov za predizpolnjevanje obrazcev in še pomembnejšo izmenjavo podatkov med institucijami v ozadju. Poleg tehničnih vidikov so bistveni vidiki pravne skladnosti in etične sprejemljivosti ter zaupanja in strateškega upravljanja s podatki.«

Posnetek panela z originalnim naslovom: Building Digital by Default Services (predstavnik Ministrstva za javno upravo na panelu: Tadej Gabrijel)

Tretji popoldanski panel pa je bil posvečen predstavitvi primerov inovativne javne uprave in digitalne javne uprave med kandidati za evropsko nagrado za javni sektor 2021. Slovenski primer, uspešen projekt Partnerstvo za spremembe, je predstavila Jelena Tabaković z Ministrstva za javno upravo.

Evropska nagrada za javni sektor (EPSA) združuje spoznanja o najboljših evropskih praksah v treh različnih kategorijah. Na panelu so bili predstavljeni trije različni projekti, ki kandidirajo za nagrado, zlasti na področjih inovativnosti in digitalne javne uprave.

»Ravno včeraj, ko smo poslušali panel o prihodnjih znanjih in spretnostih, so gostje panela demokratičnih inovacij govorili o potrebi po še tesnejšem sodelovanju, pravzaprav so se pojavila nekatera vprašanja o brisanju meja med javnim in zasebnim sektorjem,« je v uvodu svojega nastopa izpostavila Tabakovičeva.

»Projekt Partnerstvo za spremembe, v katerem se izmenjujejo zaposleni med javnim in zasebnim sektorjem in ustvarja vez med obema ter briše stereotipe, je za nas le dokaz, da smo se podali v pravo smer, in priložnost, da to platformo uporabimo za nadaljnje projekte. Ideja o uvedbi obvezne rotacije v slovenski javni upravi obstaja že nekaj časa - potencial, ki ga vidim v programu, je premostitev teh petdnevnih izmenjav znotraj javnega sektorja v daljše časovno obdobje in na podlagi izkušenj počasi uvajanje v sistem. Glede na izkušnje menim, da je to bolj varno, saj ni nobenih obveznosti in se dogaja tam, kjer je interes, torej se spontano pokaže pot, po kateri lahko gremo naprej. Dosegli smo najpomembnejšo fazo - vzpostavili smo platformo sodelovanja in poligon za eksperimentiranje - kar je mnogo več kot le priložnost za rotacijo zaposlenih. Škoda bi bila, če bi takšno priložnost izgubili.«

Posnetek panela z originalnim naslovom: Showcasing examples of innovative public administration and digital public administration among the candidates the 2021 European Public Sector Award (Predstavnica Ministrstva za javno upravo na panelu: Jelena Tabakovič)

Dvodnevna konferenca se je popoldan zaključila z razpravo z naslovom: V prihodnost usmerjeno upravljanje - Na poti k prihodnosti, primerni za vse, v kateri so gostje iskali odgovore na vprašanje: v kakšno prihodnost se želimo usmeriti. Ob soočanju s težkimi problemi imajo vlade priložnost, da uporabijo inovativna orodja in pristope k upravljanju za načrtno oblikovanje boljše prihodnosti in da se spoprimejo z izzivi, preden postanejo kriza za prihodnje generacije. Razprava je vključevala multidisciplinarne perspektive, da bi razmislili o tem, kako situacija v povezavi s covid-19 ponuja izhodišče za boljšo prihodnost.