V uvodu plenarnega zasedanja odbora glavnih inšpektorjev je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj poudaril, da si »Republika Slovenija in njeno predsedstvo aktivno prizadevata za zagotavljanje varnih življenjskih in delovnih pogojev ter obvladovanje tveganj v zvezi s tem. To ne velja samo za tveganja, ki jih s seboj prinaša virus SARS-CoV-2, temveč tudi za že poznana tveganja ter za prihajajoča in novo nastajajoča tveganja. Prepričan sem, da je EU skupaj s članicami s svojim delovanjem na poti, ki vodi do še višje ravni zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev ter, kar je še posebej pomembno, do znižanja števila nezgod pri delu, znižanja števila poklicnih bolezni in drugih obolenj v zvezi z delom, vključno z zagotavljanjem varnih delovnih okolij tudi za starejše in ranljive skupine delavcev. Vsi vemo, da se življenjska doba ljudi podaljšuje in da to s seboj prinaša tudi daljše obdobje, ki ga delavci preživimo na delovnih mestih. Zato je izrednega pomena, da se izognemo zdravstvenim težavam, še zlasti mišično-kostnim obolenjem, ki pomembno vplivajo na obdobje delovne aktivnosti delavcev. Zato so ergonomsko urejena delovna mesta, prilagojena posameznikom, še posebej pomembna tako za delodajalce kakor družbo kot celoto.«

Slovenija je med drugim tudi sprejela odločitev in tako aktivno podprla izvedbo EU kampanje, ki je namenjena preprečevanju kostno-mišičnih obolenj.

Osrednja vsebina drugega, tematskega dne, je bil aktualni COVID-19, konkretneje »Pandemija COVID-19 in pristopi na področju varnosti in zdravja pri delu za preprečevanje širjenja bolezni«. Predstavniki držav so navedeno tematiko izbrali izmed dveh predlaganih tem – poleg COVID-19 je Inšpektorat za delo kot član SLIC-a in organizator srečanja predlagal tudi tematiko kostno-mišičnih obolenj.

Uvodoma je glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić med drugim predstavil  delo domačih/slovenskih inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu med epidemijo. »Naši inšpektorji so pri svojih nadzorih poleg vseh zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu preverjali tudi izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Pri tem so sledili določilom in opredelitvam veljavne zakonodaje ter priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, namenjena delodajalcem. V teh nadzorih so inšpektorji prednostno ugotavljali, ali so delodajalci sprejeli in izvajali ukrepe tudi v delovnih okoljih, ki na njihovih lokacijah niso bila javni prostori. Prav tako so ugotavljali, ali so bili delavci s takšnimi ukrepi ustrezno seznanjeni, ali so delodajalci za svoje delavce zagotovili opremo za zaščito dihal ter ali je bila ta oprema ustrezna, ali je bila delavcem omogočena higiena rok, ali so delodajalci delavcem v določenih situacijah zagotavljali tudi sredstva za razkuževanje rok ter ali so delodajalci razkuževali delovna mesta in prezračevali delovne prostore. Inšpektorji so preverjali tudi zagotavljanje zadostne razdalje med zaposlenimi, pravilno uporabo opreme za zaščito dihal ter ali so strokovni delavci s področja varnosti pri delu in specialisti medicine dela sodelovali z delodajalci pri pripravi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.«

Poleg predstavnikov Slovenije so predstavili primere zakonodajne ureditve, priporočil in navodil svojih držav članic za preprečevanje širjenja COVID-19, način dela in usposabljanja inšpektorjev pri nadzorih glede COVID-19 tudi Danci, Belgijci, Irci, Francozi in predstavniki EU OSHA. Udeleženci so v okviru delavnic razpravljali tudi o psihosocialnih tveganjih inšpektorjev v obdobju prisotnosti bolezni COVID-19, o vplivu medijskega poročanja na delo inšpektorjev glede COVID-19 ter o svetovalni oziroma kaznovalni vlogi inšpektorjev za delo v povezavi s COVID-19.

Na Inšpektoratu za delo se zavedamo, da bomo le s predanim delom na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela delavcev tako Evropske komisije kakor tudi posameznih nadzornih organov v EU skupaj z njihovimi predstojniki pripomogli k vzpodbujanje in izboljšanju razmer na področju varnega in zdravega dela.