Ministrstvo za kulturo ima letos rekorden proračun za kulturo, 238 milijonov evrov, največji do zdaj v zgodovini samostojne Slovenije.

Ena od prednostnih nalog Ministrstva za kulturo je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. V obdobju 2021–2022 financira obnovitvena, konservatorsko-restavratorska in vzdrževalna dela na področju nepremične kulturne dediščine z 1.160.018,32 evra. Ta izdatna finančna podpora ministrstva se je porazdelila med področja sakralne, profano stavbne in memorialne dediščine.

V zadnjih nekaj letih so v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja na Titovem trgu stekla obsežna restavratorska dela na poslikavah znamenitega beneškega zgodnjerenesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia in njegovega sina oziroma nečaka Benedetta. Slovenija s posegi v dolgo časa zanemarjeno beneško likovno dediščino pridobiva mednarodni ugled.

V koprski stolnici bodo novembra letos prvič zadonele največje cerkvene orgle v Sloveniji in dale polet številnim glasbenim in kulturnim ustvarjalcem iz širše regije, tako slovenskim kakor tudi hrvaškim in italijanskim. Orgle, ki jih je zasnoval znani francoski skladatelj in organist Jean Guillou, so v koprski župniji pridobili z uspešno kandidaturo na mednarodnem razpisu švicarske koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Postavitev novih orgel je zahtevala večje gradbene posege v koprsko stolnico, saj so morali zgraditi povsem nov pevski kor. Ministrstvo je konservatorsko-restavratorske posege pri izgradnji kora in postavitvi orgel sofinanciralo s 65.000,00 evri.

V regiji, v kateri se nahaja 58 kulturnih spomenikov državnega pomena – večina razglašenih z Zakonom o regijskem parku Škocjanske jame (39 spomenikov) in Zakonom o Kobilarni Lipica (10 spomenikov) –, za področje spomeniškega varstva skrbita dve enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Nova Gorica in Piran. 

V gradu Štanjel je tik pred odprtjem informacijsko središče Nature 2000 na Krasu, v katerem bo prikazana raba Krasa skozi zgodovino (tudi arheologija, gradišča, etnologija). Z informacijskim središčem bomo pomembno prispevali k popularizaciji kulturne dediščine in narave. Za vzpostavitev središča je ministrstvo v obdobju 2017–2021 namenilo 860.000,00 evrov.

Koprsko Kulturno izobraževalno društvo PiNA sodeluje v odmevnem projektu s področja sodobne raziskovalne umetnosti, ki povezuje tri regije ­– zasavsko, obalno-kraško in podravsko. V Mreži centrov raziskovalnih umetnosti in kulture sodelujeta še Delavski dom Trbovlje in mariborsko Kulturno izobraževalno društvo KIBLA. Ustvarjalci projekta, ki delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in novih tehnologij, si prizadevajo za humanizacijo tehnologije in prenos svojih inovativnih rešitev v gospodarstvo. Gre torej za projekt, pri katerem inovativni potencial umetnosti in kulture podpira in spodbuja razvoj gospodarstva v vseh treh regijah. Projekt v obdobju 2019–2023 s 4,5 milijona evrov sofinancirata Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Eden pomembnejših zavodov s področja kulture, ki deluje v tej regiji je poklicno Gledališče Koper. Gledališče, ki mu v letu 2021 programske materialne stroške sofinanciramo s 152.342,00 evri, je letos prejelo že tri pomembne nagrade: žlahtno komedijo po izboru občinstva na Festivalu komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje za predstavo Iztoka Mlakarja Tutošomato ter štiri nagrade na jubilejnem 40. festivalu Pozorišne/Kazališne igre v Bosni in Hercegovini in nagrado tantadruj za predstavo Jugoslavija, moja dežela (po romanu Gorana Vojnovića).

Ministrstvo s financiranjem knjižnične dejavnosti pomembno prispeva k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture v obalno-kraški regiji. Lani se je dosedanjima prejemnicama naziva Branju prijazna občina – občinama Divača (2018) in Hrpelje - Kozina (2017) – pridružila še Občina Koper. Naziv od leta 2017 podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo. Ministrstvo redno sofinancira programe splošnih knjižnic v Kopru, Izoli in Piranu, saj delujejo na narodnostno mešanem območju, nakup knjižničnega gradiva za potrebe Slovencev v zamejstvu ter nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme za vse splošne knjižnice v tej regiji.

K razvoju regije pomembno prispeva tudi muzejska dejavnost. Delovanje treh muzejev – Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in Obalna galerija Piran – sofinanciramo s 1.635.886,00 evri. Pomorski muzej Sergej Mašera je junija letos s posebno razstavo obeležil 30-letnico Muzeja solinarstva, med drugim pa vodi tudi zahteven projekt restavriranja in ponovne usposobitve jadrnice Galeb, s katero sta priznana koreografa in baletna plesalca Pia in Pino Mlakar plula po slikovitih dalmatinskih obalah in otokih. Ministrstvo projekt obnove jadrnice sofinancira s 13.000,00 evri.

Letos mineva tudi 60 let od začetka Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, ki ga organizira Obalna galerija Piran. Prvič v zgodovini te manifestacije so gostujoči kiparji (Mario Lopes iz Portugalske, Jure Markota iz Slovenije, Alberto Scodro iz Italije in Max M. Seibald iz Avstrije) ustvarili umetnine za štiri istrske občine oziroma občine obalno-kraške regije – Piran, Izolo, Koper in Ankaran. Ustvarjali so na temo narave in njene tesne prepletenosti s sodobno umetnostjo.

V regiji izvaja javno arhivsko službo Pokrajinski arhiv Koper, ki v  letošnjem letu obeležuje 65. obletnico ustanovitve. V več kot 6.500 tekočih metrih arhivskega gradiva se skrivajo številne dragocenosti, ki nam razkrivajo plasti naše bogate zgodovine. Piranska enota Pokrajinskega arhiva Koper se ponaša z najstarejšim pisnim gradivom na Slovenskem, saj hrani originalne dokumente od leta 1173, prepise pa celo od leta 1036. Delovanje arhiva smo letos sofinancirali s 763.715,00 evri. 

Na ministrstvu skrbimo tudi za razvoj medijske krajine te regije. Na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev sta finančna sredstva v skupni višini 119.499,35 evra prejela dva od petih prijavljenih medijev iz te regije.