Ministrstvo za pravosodje je v okviru predsedovanja Svetu EU 18. in 19. oktobra v Ljubljani gostilo 57. plenarno zasedanje Evropske pravosodne mreže (EJN) v kazenskih zadevah. EJN je mreža nacionalnih kontaktnih točk za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki vzpostavlja učinkovitejše pravosodno sodelovanje, zlasti na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem.

V okviru Evropske pravosodne mreže imajo poseben pomen srečanja praktikov, kjer lahko izmenjajo izkušnje in poglede, plenarna zasedanja pa so ključna za doseganje dobrega sodelovanja na področju mednarodne pravne pomoči. Na tokratnem zasedanju so sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej, generalni državni tožilec Republike Slovenije Drago Šketa, sekretar Evropske pravosodne mreže Ola Löfgren, podpredsednik Eurojusta Boštjan Škrlec, predstavniki Sveta EU in Evropske komisije, kontaktne točke Evropske pravosodne mreže ter predstavniki regionalnih organizacij.

V prvem delu zasedanja so udeleženci razpravljali o uporabi videokonferenc v sodstvu, njihovih prednostih, ovirah in izzivih. Države ugotavljajo, da še vedno obstajajo določene ovire za izvajanje zaslišanj prek videokonference v čezmejnih primerih. Čeprav obstaja želja in potreba za uporabo videokonferenc, je najprej potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago za mednarodno sodelovanje na tem področju.

V drugem delu so govorili o sodelovanju EU z regijo Zahodnega Balkana. Države Zahodnega Balkana so predstavile svoje sisteme pravosodnega sodelovanja, sledila pa je razprava o izmenjavi najboljših praks in premagovanju ovir na tem področju. Izpostavili so številne možnosti za mednarodno sodelovanje, ki se intenzivno razvija. Kontaktne točke so bile izpostavljene kot učinkovit instrument za uspešno sodelovanje med državami Zahodnega Balkana in EU.

Za slovensko predsedstvo Svetu EU je posebej pomembno, da instrumenti mednarodnega sodelovanja temeljijo na vzajemnem zaupanju med pravosodnimi organi držav članic EU, pa tudi širše. Državni sekretar Ratej je poudaril: »Neposredna, vsebinska in zaupanja vredna komunikacija med pravosodnimi organi vodi k večji učinkovitosti odkrivanja, preiskovanja in pregona vseh oblik kaznivih ravnanj.«