Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021

Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021 in ga objavi v Uradnem listu RS.

Odlok je podlaga za izvedbo finančne pomoči čebelarjem, ki se soočajo z izpadom čebeljih pridelkov ter posledično z izgubo dohodka. Škoda v čebelarstvu v letu 2021 je nastala zaradi pozebe. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je dodatne težave povzročalo tudi nestanovitno vreme v maju in prvi polovici junija. Kot posledica teh dejavnikov je bilo zmanjšano medenje medovitih rastlin. Letošnja čebelarska sezona je bila po podatkih ČZS najslabša, od kar spremljajo in merijo donose v državi.

Odlok se izvaja v skladu z Uredbo Komisije ter na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju. Odlok predvideva pošiljanje vlog s priporočeno pošiljko ali elektronsko. Razlog za to je kratek rok za obdelavo vlog s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter za izplačilo sredstev upravičencem, ki mora biti izvedeno še v letu 2021. V primeru pošiljanja vlog z navadno pošto Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja namreč ne bo mogla z gotovostjo zagotavljati, da bodo vse vloge obravnavane in izplačane v skladu z veljavnimi roki za zadnje možno izplačilo v letu 2021.

Do pomoči so upravičeni čebelarji, ki so vpisani v Centralni register čebelnjakov. Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Za posamezne upravičence je predvideno izplačilo od 6,5 evra do 13 evrov.

Ekološki čebelarji, ki imajo pridobljen certifikat o ekološki pridelavi medu, so glede na pogoje, ki so določeni za zagotovitev standardov ekološkega čebelarjenja, upravičeni do višjega deleža podpore. V skladu s standardi ekološkega čebelarjenja je namreč oskrba čebel v primerjavi s klasičnim čebelarjenjem trikrat dražja.

Slovenija čebelarstvo intenzivno spodbuja, saj se zaveda pomena čebelarjenja z vidika opraševanja. Prav tako je prepoznana po svoji dejavnosti na področju čebelarstva širom po svetu.

Letos bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 1.283.874 evrov proračunskih sredstev.

Sprememba Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 (spremembo Uredbe CLLD) in jo objavi v Uradnem listu.

Uredba CLLD v osnovi določa izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), v programskem obdobju 2014–2020 v skladu s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 ter Programom razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020), ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za navedeno obdobje 2014–2020, (PRP 2014–2020), operativnim programom, ki ureja izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (OP EKP) in operativnim programom, ki ureja izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014–2020, (OP ESPR 2014–2020).

Uredba določa vrste podukrepov CLLD, ki so predmet sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Uredba določa tudi pogoje za oblikovanje in postopke za izbor ter potrditev lokalnih akcijskih skupin (LASov), vsebino in sestavo ter obvezna poglavja strategij lokalnega razvoja (SLR), merila in način za izbor SLRjev, naloge LASov, pogoje upravičenosti, pogoje za izvajanje posameznih podukrepov in posebnosti posameznega sklada (Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - EKSRP, Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo - ESPR).

Uredba CLLD se spreminja zaradi:

• uskladitve z drugimi predpisi,
• povečanja sredstev za sklad EKSRP iz Uredbe 2020/2220/EU in razdelitev med podukrepe 19.2, 19.3 in 19.4,
• uskladitve zneska sredstev ESRR,
• natančnejše ureditve pregleda ciljnih vrednosti kazalnikov v letu 2022,
• uskladitve posameznih končnih rokov za dokončanje operacij, vložitev zahtevkov za posamezen sklad in podukrep,
• uvajanja dodatnih sredstev iz sklada EKSRP za podukrep 19.2 in 19.4. za plačilo LASov v prehodnem obdobju in način razdelitve med LASi,
• ureditve vlaganja vlog za podukrep 19.3, ureditve meril za izbor,
• uvajanja višje sile in izjemnih okoliščin za sklad ESPR,
• tehničnih popravkov.

Sprememba Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014-2020) ter jo objavi v Uradnem listu RS.

Izvajanje PRP 2014-2020 se, na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi EU uredb glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022, podaljšuje za dve leti.

V skladu s predmetno uredbo so bila Sloveniji dodeljena dodatna sredstva Unije za razvoj podeželja iz EKSRP, in sicer 134.545.025 evrov za leto 2021 in 110.170.192 evrov za leto 2022 ter v višini 73.294.157 evrov.

S spremembami in dopolnitvami Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje se med vire, na podlagi katerih se bo izvajal ukrep Sodelovanje v obdobju 2021-2025, uvajajo dodatna sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij Unije - sredstva EURI. Na podlagi sredstev EURI in te uredbe bodo v letih 2021 in 2022 objavljeni javni razpisi za projekte, ki bodo prispevali k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju kmetijskega sektorja, zlasti s področja kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, učinkovite uporabe virov, preciznega in pametnega kmetovanja, inovacij in digitalizacije, krožnega gospodarstva ter doseganja okoljskih in podnebnih ciljev ter zavez evropskega zelenega dogovora.

S spremembami in dopolnitvami Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje se uvajajo tudi poenostavitve pri vlaganju vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev ter odpravljajo nekatere ovire oziroma omejitve z namenom lažjega izvajanja projektov sodelovanja, med drugim se širi nabor poenostavljenih oblik stroškov.

Zaradi zastarele raziskovalne infrastrukture v kmetijskem sektorju se pri projektih Evropskega partnerstva za inovacije uvaja tudi sofinanciranje stroškov naložb v opremo, stroje, vključno z laboratorijsko opremo, patente in licence, s katerimi bo olajšano razvijanje inovativnih rešitev in znanja, ki jih kmetijski sektor potrebuje za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev.

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015-2019

Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015-2019.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015-2019, ki ga sprejme Vlada. Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov, pogoji za njihovo izkoriščanje in pogoji za njihovo večnamensko rabo. Nacionalni gozdni program vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali in za ohranitev ter izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

Poročilo ugotavlja, da se je v obdobju 2015–2019 Resolucija o nacionalnem gozdnem programu kot temeljni strateški dokument, namenjen določitvi, izvajanju in spremljanju nacionalne politike trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, praviloma spoštovala, nacionalni gozdni program kot proces pa v pretežni meri izvajal. Upoštevala so se začrtana glavna načela, cilji in usmeritve za ohranitev gozda ter njegova večnamenska vloga, ki vključuje okoljski, družbeni in gospodarski vidik. Ožji gozdarski sektor pri gospodarjenju z gozdom sodeluje s preostalimi členi gozdno-lesne verige, področjem varstva okolja in ohranjanja narave ter z vsemi drugimi, ki so povezani z gozdom in gozdnim prostorom.

Predlog sklepa Sveta o stališču, ki ga v imenu Unije zavzame na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o skupnem dovoljenem ulovu

Vlada je sprejela stališče RS k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki ga v imenu Unije zavzame na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o skupnem dovoljenem ulovu. Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta podpira.

Vlada je sprejela stališče RS k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki ga v imenu Unije zavzame na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o skupnem dovoljenem ulovu. Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta podpira.

Predlog se nanaša na odločitev oblikovanja stališča, ki ga je potrebno v imenu Unije zavzeti na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom glede določitve skupnega dovoljenega ulova (TAC), ki se uporablja za staleže, ki si jih Evropska Unija in Združeno kraljestvo delita.

V skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju se bosta EU in Združeno kraljestvo vsako leto posvetovala in dogovorila  o ribolovnih možnostih za skupne staleže za naslednje leto. V skladu s tem so od začetka 2021 potekala posvetovanja med EU in Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih za leto 2021. Dogovor je bil dosežen Junija 2021.

Predlog stališča nima vpliva na slovenski pravni red in se ne tiče slovenskega ribištva.

Imenovanje članice nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o.

Vlada je v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., imenovala članico nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o.

Strokovna komisija, ki jo je imenovala Vlada, je po izvedenem postopku pridobivanja kandidatov za člane nadzornega sveta družbe SiDG, d. o. o., na podlagi javnega poziva pripravila listo primernih kandidatov za člane nadzornega sveta.

Iz navedene liste kandidatov je opozicija Državnega zbora RS, ki do sedaj ni imela predstavnika v nadzornem svetu družbe SiDG, d. o. o., posredovala predlog za članico nadzornega sveta družbe SiDG, d. o. o. 

Na podlagi predloga opozicije Državnega zbora RS Vlada v vlogi skupščine družbe SiDG, d. o. o., imenuje za novo članico nadzornega sveta družbe SiDG, d. o. o., predstavnico ustanoviteljice, Dragico Vrkič Kozlan, za mandatno obdobje štirih let.

Mandatna doba novo imenovani članici prične teči naslednji dan po sprejemu sklepa o imenovanju na Vladi v vlogi skupščine družbe SiDG, d. o. o., torej s 15. 10. 2021.