Sodelovanje EU z Natom bo vključeno v najpomembnejši politično usmerjevalni dokument na področju skupne varnostne in obrambne politike EU – Strateški kompas pri vsakem od štirih glavnih stebrov oziroma tako imenovanih košaric, to so krizno upravljanje, razvoj zmogljivosti, partnerstva in odpornost, kot presečna tema, ki je ključna za skupno obrambo Evrope. Ker se tudi Nato približuje reviziji lastnega strateškega koncepta ter s ciljem krepitve čezatlantskih odnosov je smiselno, da EU in Nato skupaj razpravljata o strateških vprašanjih, pri čemer je v EU prisotno zavedanje, da morajo evropske države prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost, pa tudi odreagirati na krizne razmere v bližnji in širši soseščini. Evropska komisija ob tem zagotavlja, da manj sodelovanja ni rešitev za nobeno od varnostnih ali obrambnih vprašanj.

Državni sekretar Uroš Lampret je kot eden od osrednjih govorcev na konferenci poudaril, da je krepitev partnerstva med organizacijama ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU, kar se je že odrazilo na različnih dogodkih in v dokumentih. Izpostavil je pomen osredotočene in obširne razprave na to temo, saj bi lahko zelo pozitivno vplivala na procesa oblikovanja strateških dokumentov, ki nastajata v obeh organizacijah. Ob tem je izrazil željo, da bi organizaciji kmalu sprejeli tretjo skupno izjavo. Po oceni državnega sekretarja je tesnejše sodelovanje EU in Nata še pomembnejše kot doslej, pri čemer bi moral okrepljen partnerski okvir EU temeljiti na skupnih načelih, spoštovanju mednarodnega prava, skupnih interesih in prednostnih področjih za sodelovanje s partnerskimi državami in organizacijami.

Kot primer učinkovitega sodelovanja v praksi je navedel sodelovanje organizacij na območju Zahodnega Balkana, ustanovitev Evropskega centra odličnosti za zoperstavljanje hibridnim grožnjam na Finskem in vojaško mobilnost. Tako se je pri slednji pokazalo, da so vojaški projekti lahko koristni za civilno družbo z razvojem infrastrukture za dvojno rabo, skupnim financiranjem in učinkovito porabo sredstev. Prav ta primer pa tudi kaže, da so pobude EU odprte za udeležbo tretjih držav. Zahodni Balkan je po oceni državnega sekretarja Lampreta edinstven primer sodelovanja obeh organizacij na terenu, ki se je odrazil v sporazumu Berlin plus. Regija je strateškega pomena tako za EU kot Nato, ki sta predana dolgoročni stabilnosti regije, kar je bilo poudarjeno na nedavnem vrhu EU-Zahodni Balkan. Izpostavil je tudi pomen strateškega komuniciranja z državljani in krepitev odpornosti proti dezinformacijam, saj se kolektivna odpornost začne z odpornostjo posameznega državljana. Spregovoril je o Afganistanu, ki predstavlja streznitev in opomnik, zakaj moramo strateško partnerstvo med EU in Natom razvijati naprej.

Čeprav sta EU in Nato od leta 2016 identificirala kar 74 področij sodelovanja, bi ga bilo smiselno nadgraditi predvsem v luči krepitve celovite odpornosti in odzivanja na nove varnostno obrambne izzive. Lampret ob tem izpostavlja tudi možnosti za sodelovanje pri ukrepih za zmanjševanje ogljičnega odtisa in bolj zeleno obrambo, ter področje nastajajočih in prebojnih tehnologij. Poudaril je, da moramo iskati sinergije in skladnost v obeh strateških procesih znotraj EU in Nata, kar bo imelo pozitivne učinke na delovanje obeh organizacij.

Podobno sta razmišljala tudi Alison Weston iz Evropske službe za zunanje delovanje in Michel Soula iz Nata, ki sta povzela vse intenzivnejše sodelovanje med organizacijama v zadnjih dveh desetletjih. Alison Weston je izpostavila njegov pomen ob naraščajočih varnostnih tveganjih v soseščini EU in pripravljenost unije, da prevzema odgovornost za lastno varnost, gradi svojo strateško avtonomijo, zmogljivosti za učinkovito ukrepanje ter je dejavnik miru in stabilnosti v svetu. Poudarila je pomen iskanja sinergij med organizacijama, s čimer bosta obe delovali učinkoviteje. Kot je dejala, bo osnutek osrednjega dokumenta s področja Skupne varnostne in obrambne politike EU — Strateški kompas pripravljen novembra letos in bo vključeval tudi zelo konkretne rešitve. Michel Soula je dejal, da je namera držav članic Nata, da ta krepi sodelovanje z EU zelo močna. Posebej je poudaril pomen skupnega pristopa in izogibanje podvajanju ter strateško solidarnost, koherentno raven ambicij in sinergijo v strateških procesih obeh organizacij. Povzel je napredek po 74 skupnih področjih iz prvih dveh skupnih izjav EU in Nata. Hkrati potekajo pogovori glede vsebine tretje skupne izjave, ki naj bi naslovila nova področja sodelovanja med organizacijama, kot so prebojne tehnologije, boj proti klimatskim spremembam, energetska učinkovitost obrambnega sistema in druge. Soula je ocenil, da bi organizaciji skupno izjavo, s katero bosta potrdili zavezanost za nadaljnjo krepitev sodelovanja, lahko podpisali še pred koncem tega leta.