Minister dr. Podgoršek in državni sekretar Harej na konferenci Bonskega izziva oziroma obnove gozdov in gozdne krajine
Bonski izziv (v izvirniku the Bonn Challenge) je nastal leta 2011 kot pobuda Nemčije in Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) za obnovo, pogozditev in nego gozdov s ciljem, da se na svetovni ravni do leta 2020 obnovi 150 milijonov hektarov izkrčenih in degradiranih gozdov, do leta 2030 pa 350 milijonov hektarov. Države se s podpisom deklaracije pobudi pridružijo prostovoljno, sam pristop k pobudi s sporočilom o površini načrtovane obnove gozdov in gozdne krajine pa nima pravnih posledic.
V Evropi se pobuda na regionalni ravni predstavlja z ministrsko konferenco ECCA 30 (Europe, Caucasus, Central Asia; Evropa, Kavkaz, Centralna Azija); ta predstavlja namero držav Evrope, Kavkaza in Centralne Azije za obnovo 30 milijonov hektarov gozdov. Z Astansko resolucijo so Armenija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan leta 2018 že nakazale namero obnove 2,5 milijona hektarjev gozdnih površin.
Da bi ideja Bonskega izziva zaživela tudi med državami vzhodne in jugovzhodne Evrope, je bila v Beogradu decembra 2019 izpeljana delavnica o Bonskem izzivu, v sklopu katere je nastala tudi publikacija o gozdovih omenjenih držav (Obnova gozdne krajine v vzhodni in jugo-vzhodni Evropi; Forest Landscape Restoration in Eastern and South-East Europe).
Minister dr. Jože Podgoršek je na današnji konferenci poudaril vlogo gozdov za naravo, družbo in ekonomijo na nacionalni ravni ter pomen gozdov za dosego globalnih ciljev boja proti podnebnim spremembam in za izboljšanje biodiverzitete. Izpostavil je že desetletja uveljavljen sistem sonaravnega, večnamenskega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter gozdnogospodarsko načrtovanje, kjer se funkcije gozdov določajo v dogovoru z mnogimi deležniki, lastniki gozdov, vladnimi in nevladnimi organizacijami. Izpostavljena je bila tudi nujnost zagotavljanja odpornosti gozdov na prihodnje izzive ter nadaljnja podpora razvoju podeželja. V prihodnosti bo treba preprečiti, da se ponovijo motnje, kot je izpostavil minister Podgoršek: »Po letu 2014 smo bili priča izjemnim dogodkom, to so žledolom, napadi podlubnikov ter vetroloma. Slovenija povečevanja gozdnatosti ne načrtuje, smo pa odločeni, da naše poškodovane gozdove obnovimo in da dosežemo cilje pri menjavi okoljsko manj prijaznih materialov in fosilnih goriv z lesom, hkrati pa ohranjamo ugodno stanje gozdnih vrst, tudi velikih zveri in rastlinojedov.«