Skoči do osrednje vsebine

Obrambno ministrstvo predstavilo aktivnosti prve polovice predsedovanja Slovenije Svetu EU v obrambnem resorju

Ministrstvo za obrambo je danes predstavilo aktivnosti in dosežke prve polovice predsedovanja Slovenije Svetu EU v obrambnem resorju ter pomembnejše dogodke do konca leta. Aktivnosti je predstavil uradni govorec Ministrstva za obrambo med predsedovanjem Svetu EU polkovnik Marjan Sirk.

Zaradi nepredvidljivosti razmer, povezanih s COVID-19, je Ministrstvo za obrambo večino fizičnih dogodkov načrtovalo in izvedlo v prvi polovici predsedovanja.  Med osrednjimi političnimi dogodki v Sloveniji je bilo najpomembnejše neformalno srečanje obrambnih ministrov EU 1. in 2. septembra na Brdu. Priprava nanj je bilo julijsko srečanje direktorjev EU za obrambno politiko na Bledu, sočasno z ministerialom pa je potekal Blejski strateški forum, kjer je potekala okrogla miza o prihodnosti evropske obrambe in varnosti. Skupaj je ministrstvo izvedlo 17 večjih dogodkov – v Sloveniji, Bruslju in v obliki spletnih konferenc. Ministrstvo je na vseh sledilo vsebinskim prioritetam, ki izhajajo iz nacionalnih prioritet, in sicer krepitvi sodelovanja med EU in Natom, Zahodnemu Balkanu, energetski učinkovitosti obrambnega sektorja ter krepitvi odpornosti.

Zaradi vse bolj nepredvidljivega geopolitičnega okolja EU in Nato iščeta sinergije med  procesoma oblikovanja dokumenta Strateški kompas na strani EU in novega strateškega koncepta zveze Nato. Sodelovanju med organizacijama sta bila namenjena panel na Blejskem strateškem forumu 1. septembra ter spletni seminar Sodelovanje med EU in Natom na Zahodnem Balkanu; zoperstavljanje zunanjemu vmešavanju in dezinformacijam, ki je bil 7. oktobra. V okviru EU-NATO sodelovanja se zavzemamo za uresničevanje 74 skupnih področij iz prvih dveh skupnih izjav. Hkrati potekajo pogovori glede možnosti podpisa tretje skupne izjave, ki bi naslovila nova področja sodelovanja med organizacijama, kot so boj proti klimatskim spremembam in energetska učinkovitost obrambnega sistema. 

Ministrstvo sledi nacionalni prioriteti podpiranja držav z območja Zahodnega Balkana pri približevanju evroatlantskim povezavam prek vključevanja držav regije v mehanizme Skupne zunanje in varnostne politike. Pomen sodelovanja na obrambno varnostnem področju je bil izpostavljen na vrhu EU-Zahodni Balkan 6. oktobra in se odraža v sprejeti Izjavi z Brda. S prispevanjem k misijam in operacijam EU države Zahodnega Balkana dokazujejo zavezanost Skupni varnostni in obrambni politiki, skupaj pa si bomo prizadevali za nadaljnji razvoj njihovih zmožnosti in zmogljivosti, zlasti prek evropskega mirovnega instrumenta. V tej smeri v okviru ministrstva potekajo prizadevanja za možnost podpore EU projektu Balkanskih medicinskih zmogljivosti (BMTF-Balkan Medical Task Forces). Prioriteti Zahodni Balkan sta bila namenjena spletni seminar o oblikovanju strateškega pristopa do partnerstev z Zahodnim Balkanom 7. julija in spletni seminar o vplivu tretjih akterjev in dezinformacijah na Zahodnem Balkanu 7. oktobra. Države in partnerice iz regije Zahodnega Balkana smo povabili na oktobrsko vojaško vajo DRMEX21, ki se bo osredotočila na izboljšanje vojaške mobilnosti in kriznega upravljanja.

Tretja prioriteta obrambnega ministrstva je izboljšanje energetske učinkovitosti obrambnega sektorja, kjer zasledujemo cilje EU iz Evropskega zelenega dogovora. Energetsko učinkovitost v obrambnem sektorju uveljavljamo tudi v okviru vojaške mobilnosti s projekti trajnostne mobilnosti in iskanja alternativnih goriv za varnostni in obrambni sektor. Posebna pozornost je namenjena delovanju misij in operacij EU ter razvoju vojaških zmogljivosti v smeri zmanjšanja ogljičnega odtisa. Ob tem promoviramo evropsko gospodarstvo, znanost in inovacije, ter aktivnosti malih in srednjih podjetij, tudi iz Slovenije in regije. Primer dobre prakse in inovativne ideje je projekt, ki ga vodi in pilotno uvaja Slovenija, namenjen vzpostavitvi mreže energetskih vozlišč in polnilnic na vodik – RES-HUB. Prizadevanja krepimo tudi drugače, na primer s sklenjenim dogovorom med ministrstvom in podjetjem Pipistrel, s katerim je naš obrambni sistem eden izmed prvih v EU, ki bo testiral električna letala. Klimatske spremembe in energetsko učinkovitost naslavljamo na delovnih skupinah in odborih Sveta ter na posebnih dogodkih, kot sta bila vojaško-obrambni seminar »Novi modeli oskrbe z energijo za vzdržno  in odporno vojaško delovanje« 22. septembra in sestanek Politično-vojaške delovne skupine 27. in 28. septembra, kjer je bila tematika obravnavana v okviru Strateškega kompasa, ki bo naslovil Načrt klimatskih sprememb in obrambe, sprejet novembra 2020.

Ministrstvo sodeluje in predseduje delovnim skupinam Sveta – horizontalni delovni skupini za krepitev odpornosti in zoperstavljanje hibridnim grožnjam ter delovni skupini za civilno zaščito. Hibridne grožnje so medsektorska vsebina, cilj  predsedovanja je ustvariti pregled dojemanja hibridnih groženj, ki bo vključeval poglede Unije in doprinos partnerjev. Na področju civilne zaščite je delo usmerjeno v krepitev odpornosti na naravne in druge nesreče, kjer si prizadevamo za krepitev mehanizma Unije na področju civilne zaščite v vseh fazah nesreče, vključno z izboljšanjem odziva na nesreče večjega obsega, v razvoj ciljev za odpornost Unije na naravne in druge nesreče ter v povezovanje različnih deležnikov in širjenje znanja preko vzpostavitve mreže znanja Unije na področju civilne zaščite. Julija smo gostili seminar na temo oblikovanja ciljev odpornosti na področju civilne zaščite, septembra je bil sestanek nacionalnih koordinatorjev usposabljanj, od 4. do 8. oktobra je v Sloveniji potekala praktična mednarodna vaja SIQUAKE, prav zdaj gostimo sestanek generalnih direktorjev za civilno zaščito držav članic EU, držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk.

Poleg naštetega smo aktivni pri tako imenovani podedovani agendi Skupne varnostne in obrambne politike, kjer je v ospredju oblikovanje procesa Strateškega kompasa. Namen tega dokumenta bo, da zastavi ambicije in razvoj obrambne politike EU v naslednjem desetletju ter znotraj tega bolje poveže različne obrambne pobude in aktivnosti. Konkretno se naš doprinos odraža prek tako imenovanih  miselnih dokumentov ter priprave različnih seminarjev in konferenc med predsedovanjem, s katerimi smo v zadnjih mesecih že osvetlili naše obrambno-varnostne prioritete. 

Aktivnosti Slovenske vojske so sicer vključene v večino strateških aktivnosti na obrambnem področju, osrednji dogodek na vojaški ravni pa je bilo srečanje vojaškega odbora EU konec septembra v Postojni.  Slovenska vojska pa je tudi logistično podprla kar 92 dogodkov predsedovanja različnih resorjev in Vlade.

Že izvedeni dogodki so bili priložnost za sklepanje neformalnih dogovorov in reševanje odprtih izzivov, hkrati pa pomenijo tudi promocijo naše države, kar smo s pridom izkoristili. Ob dogodkih smo prikazali zmogljivosti in značilnosti slovenskega obrambnega sistema, Slovenske vojske in sistema za varstvo pred naravnimi nesrečami.

Video posnetek konference (youtubeMORS)

Polkovnik sedi za konferenčno mizo z gradivom pred seboj. V ozadju je temno moder pano predsedovanja in zastavi Slovenije ter EU.

Aktivnosti je predstavil uradni govorec Ministrstva za obrambo med predsedovanjem Svetu EU polkovnik Marjan Sirk | Avtor Monika Sušanj, MORS