Odločitve s 96. seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane
Stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu EU zastopa v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s spremembo Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992
Vlada je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s spremembo Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992. Republika Slovenija Predlog podpira.
Evropska unija je pogodbenica Mednarodnega sporazuma o sladkorju (ISA) iz leta 1992, ki je v veljavo stopil 1. januarja 1993. Sporazum je bil prvotno sklenjen za obdobje treh let do 31. decembra 1995 in se, na podlagi 45. člena, redno podaljšuje za obdobje dveh let. ISA je bil nazadnje podaljšan julija 2019 in ostaja v veljavi do 31. decembra 2021. Komisija je pripravila predlog sklepa Sveta za dodatno podaljšanje Sporazuma do decembra 2023. Postopek sprejetja tega predloga je trenutno v obravnavi.
Cilj Sporazuma iz 1992 je zagotoviti okrepljeno mednarodno sodelovanje na področju sladkorja in sorodnimi vprašanji na svetovnem nivoju, ter zagotoviti prostor za medvladna posvetovanja o sladkorju in o načinih za izboljšanje svetovnega gospodarjenja s sladkorjem. Hkrati je cilj tudi spodbujati trgovino zbiranja in posredovanja informacij o svetovnem trgu sladkorja in drugih sladil ter spodbuditi povečano povpraševanje po sladkorju, zlasti za ne tradicionalne namene.
Reforma Mednarodnega sporazuma o sladkorju bo omogočila preglednost odgovornosti držav članic pri glasovanju, kot tudi pri finančnih prispevkih.
Stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju
Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju. Republika Slovenija predlog podpira.
Cilj predloga je določiti ribolovne možnosti za nekatere staleže in skupine staležev v Sredozemskem in Črnem morju za leto 2022.
Ribolovne možnosti, določene v tem sporazumu, so usklajene z ribolovnimi možnostmi, ki jih določajo sporazumu, ki so sklenjenimi v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki je pristojna za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov v Sredozemskem in Črnem morju. Evropska unija je članica GFCM skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Ciprom, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Romunijo, Slovenijo in Španijo. Ukrepi, sprejeti v okviru GFCM, so zato za njene članice zavezujoči.
Ta predlog določa avtonomno kvoto za papalino v Črnem morju, da se ne bi povečala trenutna stopnja ribolovne umrljivosti. Prav tako prenaša celotni dovoljeni ulov (TAC) in kvote za romba, kot jih je določila GFCM.
V predlogu uredbe je v povezavi z ribolovom v Jadranu in s tem slovenskim ribištvom med drugim določeno:
- glede malih pelagičnih vrst (sardela in sardon) v severnem Jadranu predlog uredbe še ne vsebuje določil, ker pogajanja o tem še potekajo, vendar naj bi glede na predhodne informacije za slovensko ribištvo ostala rezervacija na letni ravni skupaj 300 ton za slovenske ribiče.
- glede ribolova pridnenih staležev, da ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Slovenije in izvajajo dejavnosti s pridnenimi vlečnimi mrežami, ne presegajo omejitve napora, ki znaša 3.000 ribolovnih dni na leto; in da največja zmogljivost flote plovil s pridneno vlečno mrežo v primeru Slovenije ne presega 11 plovil ter 1.813 kW in 168,67 BT (kar ustreza sedanji zmogljivosti slovenske ribiške flote).