Ministri za pravosodje danes o pridržanju pred sojenjem, otrokovih pravicah in Evropskem javnem tožilstvu
Današnjemu zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu je predsedoval minister Marjan Dikaučič. Ministri so obravnavali področje pripora pred sojenjem in razmer v objektih za pridržanje.
Minister Dikaučič je povedal: »Pripor je v središču kazenskega pravosodnega sistema, vendar lahko razlike v pogojih pridržanja vplivajo na medsebojno zaupanje in bi zato lahko ovirale sodelovanje v kazenskih zadevah po vsej EU. Današnja plodna razprava je odražala našo skupno zavezo, da bomo še naprej izboljševali pogoje pridržanja, in bo služila kot vodilo za nadaljnje delo Komisije na tem področju.«
Svet se je seznanil s stanjem glede Evropskega javnega tožilstva (EJT), ki je začelo operativno delovati 1. junija letos. Glavna tožilka Laura Kövesi je skupaj s Komisijo predstavila stanje na EJT v prvih mesecih operativnih dejavnosti. Zadnje čase je delo napredovalo zlasti glede odnosov EJT s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, s čimer bi v tem začetnem obdobju zagotovili, da vse sodelujoče države članice EJT priglasijo kot pristojni pravosodni organ v zvezi z Evropsko konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 1959.
Ministrom na tokratnem zasedanju ni uspelo doseči soglasja glede Sklepov Sveta o Strategiji EU o otrokovih pravicah, ki poleg pravic otrok v sodstvu med drugim obravnavajo vidik otrokovih pravic in uporabe digitalnih orodij ter pravico vseh otrok do socialne vključenosti in nediskriminacije. Minister Dikaučič: »Slovensko predsedstvo si je močno prizadevalo za kompromis, ki ga na tokratnem zasedanju žal nismo dosegli. Odločeni smo, da nadaljujemo pogajanja z državami članicami na tehnični ravni s ciljem kompromisne rešitve.«
Na delovnem kosilu so ministri obravnavali vprašanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti oziroma tako imenovanih SLAPP. S podpredsednico Komisije Jourovo so izmenjali izkušnje držav članic v boju proti tem zlorabam in njihovi čezmejni dimenziji ter razpravljali o možnih prihodnjih pobudah s tega področja na evropski ravni. Minister Dikaučič je poudaril, da sta »svoboda in pluralnost medijev bistveni za delovanje naših evropskih demokracij ter ključna dejavnika pravne države. V Uniji imajo države članice splošno dolžnost zagotoviti, da so novinarji in predstavniki civilne družbe zaščiteni pred vsakršnim škodljivim vmešavanjem v njihovo vsakodnevno delo obveščanja državljanov.«
Svet za pravosodje in notranje zadeve, 7. in 8. oktober 2021
