Minister je na srečanju predstavil stališča Slovenije, kjer je poudaril vlogo gozdov za naravo, družbo in ekonomijo na nacionalni ravni ter pomen gozdov za dosego globalnih ciljev boja proti podnebnim spremembam in za izboljšanje stanja biodiverzitete. Vzporedno s konferenco ministrov je potekala tudi konferenca združenj lastnikov gozdov Evrope.

Gozdovi so prevladujoča krajinska značilnost EU, saj pokrivajo približno 40 odstotkov ozemlja in vplivajo na kakovost življenja njenih državljanov. Zagotavljajo edinstvene habitate za živali in rastline ter ponujajo obnovljive vire, čisti zrak in druge koristi za zdravje ljudi. Gozdovi nas ščitijo tudi pred naravnimi nevarnostmi, zagotavljajo številna delovna mesta in so pomemben vir rekreacije. Gozdovi v EU in trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembno prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Zato so na povabilo avstrijske ministrice, ministri Nemčije, Finske, Švedske, Slovaške in Slovenije danes razpravljali o prihodnji vlogi gozdov v politikah EU.

Minister dr. Jože Podgoršek je v razpravi dejal, da Slovenija podpira promocijo trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega upravljanja z gozdovi, kjer se upoštevajo vsi trije stebri, ekološki, socialni in gospodarski. »Slovenija tradicionalno podpira aktivno gospodarjenje z gozdovi, saj na ta način zagotavljamo uresničevanje vseh funkcij gozda. Gozdovi imajo namreč pomembno vlogo pri doseganju nacionalnih, evropskih in globalnih ciljev. Trajnostno, sonaravno in večnamensko upravljanje z gozdovi, prispeva k ponorom, podpori večje rabe lesnih proizvodov, nadomeščanju fosilnih materialov in goriv, kot tudi varstvu biotske raznovrstnosti ter zagotavljanju zelenih delovnih mest, razvoju bioekonomije in razvoju podeželja, kjer je les pomemben vir prihodkov za kmetije in lastnike gozdov«.

Pri tem je po besedah ministra ključno sodelovanje in izmenjava mnenj med državami članicami o tem kako lahko gozdove v čim večji meri prilagodimo podnebnim spremembam. »Pomembno pri doseganju ciljev je tudi vključevanje deležnikov. Nacionalni procesi, kot je Gozdni Dialog, ki ga v Sloveniji uspešno izvajamo, so lahko tudi primer dobre prakse. V Sloveniji potekajo pogovori z vsemi deležniki. Gozdarstvo in celotna gozdno lesna veriga skupaj s turizmom namreč vplivata na ohranitev in razvoj podeželja ter predstavljata enega od temeljev zelenega, krožnega in digitalnega gospodarstva.«

11 držav članic EU (Nemčija, Francija, Finska, Švedska, Slovaška, Avstrija, Estonija, Latvija, Madžarska, Poljska in Romunija) je podpisalo skupno deklaracijo in jo posredovalo Evropski komisiji. Slovenija se podpisu deklaracije ni pridružila, saj predseduje Svetu EU in ohranja nevtralno pozicijo.