Države članice so se danes dogovorile o pogajalskem mandatu glede predloga akta o upravljanju podatkov, katerega cilji so vzpostaviti trdne mehanizme za lažjo ponovno uporabo nekaterih kategorij zaščitenih podatkov javnega sektorja, povečati zaupanje v storitve posredovanja podatkov in spodbujati podatkovni altruizem po vsej Evropski uniji.

Akt o upravljanju podatkov je del širše politike, ki naj bi Evropski uniji zagotovila konkurenčno prednost v vse bolj podatkovno vodenem gospodarstvu.

Na pomemben premik in dodano vrednost souporabe podatkov je opozoril tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, predsedujoči Svetu EU ter izpostavil: "Uspešna digitalna preobrazba in doseganje naših podnebnih ciljev sta odvisna od podatkovnih inovacij, ki pa temeljijo na razpoložljivosti podatkov. Zato je bistveno, da povečamo zaupanje v souporabo podatkov. Ta akt nikogar ne zavezuje, naj deli svoje podatke, tistim pa, ki želijo dati svoje podatke na razpolago za določene namene, zagotavlja varen in enostaven način za to in jim omogoča, da pri tem ohranijo nadzor."

Spodbujanje ponovne uporabe podatkov javnega sektorja
Z aktom o upravljanju podatkov bo vzpostavljen mehanizem, ki bo omogočil varno ponovno uporabo nekaterih kategorij podatkov javnega sektorja, za katere veljajo pravice drugih. To na primer vključuje podatke, zaščitene s pravicami intelektualne lastnine, poslovne skrivnosti in osebne podatke. Organi javnega sektorja, ki dovoljujejo tovrstno ponovno uporabo, bodo morali imeti tehnično opremo, s katero bodo zagotovili, da se v celoti ohranita zasebnost in zaupnost podatkov.

V tem pogledu bo akt o upravljanju podatkov dopolnjeval direktivo o odprtih podatkih iz leta 2019, ki takih vrst podatkov ne zajema.

Da bi se izognili ustvarjanju dragih obveznosti za javni sektor, se s stališčem Sveta v besedilo uvaja več prožnosti, hkrati pa se upoštevajo nacionalne posebnosti, ki že obstajajo v nekaterih državah članicah.

Oblikovanje novega poslovnega modela za posredovanje podatkov
Predlog vzpostavlja okvir za spodbujanje novega poslovnega modela, to je storitev posredovanja podatkov, da bi zagotovili varno okolje za pomoč podjetjem ali posameznikom pri souporabi podatkov.

Za podjetja bi te storitve lahko bile v obliki digitalnih platform, ki bi podpirale prostovoljno souporabo podatkov med podjetji ali olajšale zakonsko določene obveznosti glede souporabe podatkov. Z uporabo teh storitev bodo podjetja svoje podatke lahko dala v souporabo brez strahu pred zlorabami ali izgubo konkurenčne prednosti.

Kar zadeva osebne podatke, bi taki ponudniki posameznikom pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov. To bi ljudem pomagalo, da bi imeli popoln nadzor nad svojimi podatki, in jim omogočilo, da svoje podatke delijo s podjetjem, ki mu zaupajo. To bi lahko na primer dosegli z novimi orodji za upravljanje osebnih podatkov, kot so osebni podatkovni prostori ali „podatkovne listnice“, ki so aplikacije, ki posredujejo podatke drugim na podlagi privolitve.

Ponudniki storitev posredovanja podatkov bi morali biti navedeni v registru, tako da bi njihove stranke vedele, da se lahko nanje zanesejo.

Ponudnikom storitev ne bi bilo dovoljeno, da podatke, dane v souporabo, uporabljajo za druge namene. Od podatkov ne bi mogli imeti koristi, na primer tako, da bi jih prodali naprej. Vendar lahko za transakcije zaračunavajo stroške.

Svet je v stališču pojasnil področje uporabe teh določb, zlasti da bi jasneje navedli, katere vrste podjetij so lahko posredniki podatkov.

Spodbujanje podatkovnega altruizma
Predlog posameznikom in podjetjem tudi olajšuje, da prostovoljno dajo na voljo podatke v skupno dobro, na primer za določen raziskovalni projekt. Subjekti, ki želijo zbirati podatke za cilje splošnega interesa na podlagi podatkovnega altruizma, lahko zaprosijo za vpis v nacionalni register priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Registrirane organizacije bodo priznane po vsej EU. To bo ustvarilo potrebno zaupanje v podatkovni altruizem ter posameznike in podjetja spodbudilo k darovanju podatkov takim organizacijam, da bi jih tako lahko uporabili za širše družbene koristi.

V besedilo Sveta je bila vključena skladnost s kodeksom ravnanja kot pogoj za registracijo kot priznana organizacija za podatkovni altruizem. Te kodekse ravnanja je treba oblikovati v sodelovanju z organizacijami za podatkovni altruizem in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, Komisija pa jih mora sprejeti z izvedbenimi akti.

Evropski odbor za podatkovne inovacije
Vzpostavljena bo nova struktura – Evropski odbor za podatkovne inovacije –, ki bo Komisiji svetovala in pomagala pri krepitvi interoperabilnosti storitev posredovanja podatkov in zagotavljanju dosledne prakse pri obdelavi zahtevkov za podatke javnega sektorja. Svet je vključil nekatere izboljšave glede nalog in strukture zadevnega odbora.

Mednarodni dostop in prenos neosebnih podatkov
Predlog uvaja zaščitne ukrepe, s katerimi se podatki javnega sektorja, storitve posredovanja podatkov in organizacije za podatkovni altruizem varujejo pred nezakonitim mednarodnim prenosom ali vladnim dostopom do neosebnih podatkov. EU v zvezi z osebnimi podatki že uporablja podobne zaščitne ukrepe v okviru splošne uredbe o varstvu podatkov.

Glavna sprememba, ki jo je v zvezi s tem uvedel Svet, je, da lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme vzorčne pogodbene klavzule v podporo organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom v primeru prenosa podatkov javnega sektorja v tretje države.

Časovnica začetka uporabe
V skladu z besedilom Sveta se bodo nova pravila začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti uredbe (namesto 12 mesecev, kot je predlagala Komisija).

Postopek
Današnji mandat so odobrili veleposlaniki in veleposlanice pri EU, ki se sestajajo v okviru Odbora stalnih predstavnikov Sveta (Coreper). Tako bo lahko predsedstvo Sveta začelo pogajanja z Evropskim parlamentom. Svet in Evropski parlament se bosta morala dogovoriti o končnem besedilu.

• Predlog uredbe o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov) – mandat Sveta
• Digitalna prihodnost Evrope (ozadje)