Državni sekretar Irgolič je predstavil prioritetne naloge v kmetijstvu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, kjer je posebna pozornost namenjena odpornosti in zelenemu prehodu v okviru dosjeja skupne kmetijske politike. Državni sekretar je izjavil: »V ospredju našega dela je iskanje trajnostnih rešitev, ki bodo kmetijstvo smiselno vključevale v sisteme upravljanja z naravnimi viri in bodo upoštevale tudi skrb za celovito ohranjanje podeželja.« V tem kontekstu smo pozornost namenili tudi Vrhu Organizacije Združenih narodov o prehranskih sistemih (New York, september 2021), katerega namen je bil vzpodbuditi in ozavestiti pomen prehoda na trajnostne prehranske sisteme, ki bodo podprli naša skupna prizadevanja za uresničevanja Agende 2030.

Državni sekretar je tudi izpostavil, da je proizvodnja mleka in mlečnih proizvodov pomembna panoga v EU, tako v ekonomskem kot tudi socialnem smislu, hkrati pa je pomemben tudi njen vpliv na okolje, dobrobit živali in podnebne spremembe. Na področju varovanja okolja in podnebnih sprememb si je EU zastavila ambiciozne cilje, za katere je pričakovati, da bo svoj prispevek dalo tudi kmetijstvo in s tem tudi sektor mlečne proizvodnje. V Sporočilu Evropske komisije "Zeleni dogovor" in iz njega izhajajoče strategije kot sta strategija "od vil do vilic" in strategija za biodiverziteto, so zastavljeni ambiciozni cilji.

Kot pomembno temo pa je državni sekretar Irgolič izpostavil tudi pripravo nacionalnih strateških načrtov za nadaljnji razvoj mlečnega sektorja. Predstavil je primer Slovenije,  kjer je prireja mleka ključna panoga kmetijska in je sektor eden bolje organiziranih. Tako le-temu dajemo velik poudarek tudi v strateškem načrtu. 

Državni sekretar mag. Aleš Irgolič je na konvenciji izpostavil tudi teme, kot so dobrobit živali, potvorba živil, Kodeks odgovornega poslovanja in trženja, geografske označbe, pridelava ekoloških mlečnih izdelkov ter promocija živil.