Stališče k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Nova strategija EU za gozdove do leta 2030

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Nova strategija EU za gozdove do leta 2030. Slovenija podpira Komunikacijo Evropske komisije glede Nove strategije EU za gozdove do leta 2030 (Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions - New EU Forest Strategy for 2030).

Slovenija pozdravlja večjo ambicioznost Komisije v luči novega Evropskega zelenega dogovora, v boju proti podnebnim spremembam in upadanju biotske raznovrstnosti, ter na področju varstva svetovnih gozdov. Gozdovi imajo z ekološkimi, socialnimi in ekonomskimi funkcijami pomembno vlogo pri prehodu v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo.

Trajnostno, sonaravno in večnamensko upravljanje gozdov zagotavlja celovito doseganje ciljev različnih EU politik, kot so ponor ogljika, podpora lesnim proizvodom, nadomestilo fosilnih materialov in goriv, kot tudi varstvo biotske raznovrstnosti, razvoj podeželja in zelena delovna mesta.

V Sloveniji predstavljajo gozdovi okvirno 60 % ozemlja, kar 45 % gozdov je v območjih Nature 2000. Imamo več kot 250-letno zgodovino načrtnega upravljanja z gozdovi, in le s trajnostnim, večnamenskim in sonaravnim gospodarjenjem lahko zagotavljamo ekonomsko, okoljsko in socialno funkcijo.

Slovenija si bo prizadevala, da bodo zakonodajni in nezakonodajni akti, izhajajoči iz Nove strategije EU za gozdove, prispevali k celovitemu pristopu do gozdov in ustrezni koordiniranosti in uravnoteženosti politik EU, ki posegajo v upravljanje z gozdovi v EU, kot sta na primer Uredba LULUCF in Uredba o taksonomiji, ter tudi ostala z gozdovi povezana zakonodaja.

Pri oblikovanju uravnoteženih politik do gozdov se bo Slovenija zavzemala za upoštevanje dosedanjih izkušenj ter rezultatov trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja. Potrebno bo vključiti širši krog deležnikov, še posebej pa je potrebno okrepiti vlogo Stalnega odbora za gozdarstvo.

Slovenija tudi meni, da je z usmeritvami na ravni EU, usmerjenimi v trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenju z gozdovi, ter z ukrepi spodbujanja učinkovitega upravljanja gozdnih virov in varovanja biotske raznovrstnosti, potrebno prepoznati nacionalne značilnosti in ravnovesja, ki zagotavlja koriščenje vseh funkcij gozdov. Tak pristop bo prispeval k dosegu ambicioznih ciljev EU na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, razvoja podeželja, energetike in okolja.

Stališče do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sekt

Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda. Slovenija predlog podpira.

Slovenija ugotavlja, da predlog uredbe prepoznava značilnosti gozdarskega dela sektorja LULUCF (to je ogljična nevtralnost, ali pa doseganje čim večjega obsega ponorov emisij do leta 2030) in vlogo ponorov tega sektorja za skupno politiko zniževanja emisij. Ob tem upošteva omejitve, ki izhajajo iz naslova povečevanja gozdnatosti ali višine lesne zaloge. S skoraj 60 % gozdnatostjo je Slovenija med državami članicami v samem vrhu, hkrati pa višina lesne zaloge že dosegla ciljno vrednost, določeno v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Slovensko gozdarstvo bo ob upoštevanju zakonitosti razvoja gozdov ter časovnih in prostorskih omejitev gozdarskih dejavnosti za ohranjevanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti v gozdovih, še naprej spodbujalo aktivno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi, prilagajanje drevesne sestave rastišču primerni zmesi drevesnih vrst ter druga biomeliorativna dela, s čimer skrbimo za odporne in zdrave gozdove, ki zagotavljajo mnoge funkcije, med drugim klimatsko (ponor), varovalno (tal in vode) ter lesnoproizvodno funkcijo. Prav tako Republika Slovenija ugotavlja, da predlog uredbe prepoznava značilnosti kmetijskega dela sektorja LULUCF.

Predlog Uredbe ima tudi pozitiven vpliv na gospodarstvo, še posebej na mala in srednje velika podjetja lesne industrije. Glede na pravila obračunavanja emisij in ponorov ogljika je v Sloveniji potrebno podpirati rabo lesa kot naravno in obnovljivo surovino za proizvodnjo izdelkov v pohištvene in gradbene namene, ter zmanjšati rabo fosilnih gorivih in drugih, energetsko bolj potratnih materialov.   

Stališče k Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju

Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/90 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju - 11767/21. Slovenija Predlog podpira.

Namen predlagane spremembe je ustrezno spremeniti  prilogo VII Uredbe  Sveta (EU) 2021/90, da bo ustrezala spremembam, ki jih je nedavno sprejela Generala komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM). Spremeniti je potrebno namreč porazdelitev ribolovnih možnosti za lov romba v Črnem morju, ki so določene v Uredbi (EU) 2021/90, da bodo odražale prilagoditve kvot Unije za lov romba, ki jih je GFCM določil leta 2021.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva.

Razrešitev vršilke dolžnosti (v. d.) generalne direktorice in imenovanje novega v. d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo

Vlada je izdala odločbo o razrešitvi Maše Žagar s položaja vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer z dnem 30. 9. 2021 ter odločbo, s katero se Branko Ravnik imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer od 1. 10. 2021 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 3. 2022.

Maša Žagar je bila z odločbo Vlade RS s 1. 5. 2021 imenovana na položaj vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo, za največ šest mesecev, to je najdlje do 31. 10. 2021.

Branko Ravnik je univerzitetni diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri z bogatimi tako domačimi kot mednarodnimi delovnimi izkušnjami na področju kmetijstva. Bil je direktor kmetijsko gozdarske zadruge, pomočnik direktorja – vodja sektorja za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje in direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  Odlično pozna delovanje celotnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, še posebej Direktorata za kmetijstvo.

Branko Ravnik izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.