Vaja, v katero je bilo vključenih veliko število udeležencev, je temeljila na predpostavki, da je prišlo do težav med pristajanjem letala, ki je nato zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. V letalu je bilo 146 potnikov s šestimi člani posadke, od katerih je bilo več kot 100 poškodovanih. V vaji je bilo 10 težje poškodovanih, ki so ostali v letalu, vsi ostali pa so se s pomočjo letalskega osebja uspeli evakuirati.

Namen vaje je bil preveriti usposobljenost in organiziranost različnih reševalnih služb in ekip, njihovo sodelovanje na terenu in predvsem preveriti sposobnost zdravstvenega sistema in reševalnih služb za delovanje v trenutnih razmerah za sprejem tako velikega števila oskrbovancev.

Vodstvo vaje je pri hitri analizi ugotovilo, da je potrebno posebej poudariti, da sistem deluje zelo dobro, kar pomeni da so službe sodelovale in opravile svoje naloge tako kot je bilo predvideno v obsegu vaje in njenem scenariju. »To se je odražalo pri ustrezni obravnavi vseh poškodovanih, v ravnanju relativno varovanega območja samega letališča Jožeta Pučnika, kakor tudi v transportu in vsem ostalem«, je pojasnil vodja vaje Leon Behin. Dodatno je bilo ugotovljeno, da je pri določenih aktivnostih možno izvest določene izboljšave. »Na podlagi drugih vaj, ki smo jih izdelali v tem času, a so bile večinoma v teoretični obliki, tukaj pa je šlo dejansko za praktično, smo bili zmožni tudi to plasirati na nekatere druge zadeve« pravi Behin.

»Ne glede na to, da se nahajamo v covid razmerah je naša zahvala vsem sodelujočim. Na vaji je sodelovalo več kot 320 oseb. Nekaj je bilo prostovoljnih nekaj pa tudi profesionalnih služb v tem sistemu in dejstvo je da je take vaje potrebno organizirati in izpeljati v takih razmerah, ne samo iz vsebinskega dela, ampak tudi v sistemu delovanja v zelo specifičnih razmerah, da ne poslabšujemo še katerih drugih razmer v covidu in hkrati tudi pri samih poškodovancih«, je zaključil vodja vaje.

Predstavnik UKC Ljubljana dr. Simon Herman pa je pojasnil, da se potencialna množična nesreča ne ozira na epidemijo ali ne epidemijo, ampak lahko nastopi kadarkoli. »Kot vedno naredimo analizo in potem uporabimo rešitve problemov, ki smo jih zaznali, tudi pri rednem delu«.

»Pri Fraport Slovenija smo preizkusili in preverili tudi določene ukrepe iz načrta zaščite in reševanja letališča, kjer gre predvsem za odziv in posredovanje gasilske enote letališča. Hkrati pa smo preverjali tudi naše alarmne kroge, torej obveščanje po liniji odgovornih v podjetju« je dodal Milan Dubravac, predstavnik podjetja.