Skoči do osrednje vsebine

EU za krepitev energetske povezanosti v Srednji in Jugovzhodni Evropi

Ministri držav, sodelujočih v pobudi za energetsko povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope (pobuda CESEC), so ob prisotnosti komisarke za energijo Kadri Simson razpravljali o trenutnem stanju in prihodnosti energetskih sistemov držav regije. Bili so si edini, da je energetska povezanost ključna za uspešen in stroškovno učinkovit energetski prehod.
Ministri sedijo za veliko panelno mizo

Ministri držav, sodelujočih v pobudi za energetsko povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope | Avtor: MZI

V prvem delu zasedanja so razpravljali o prednostnih elektroenergetskih infrastrukturnih projektih, spajanju trgov in vključitvi obnovljivih virov energije v energetski sistem, s poudarkom na omrežju na morju. Kot je poudaril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, je pobuda odlična priložnost za omogočanje lažjega energetskega sodelovanja v regiji med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami. »Energetsko sodelovanje nas bo neizogibno pripeljalo do energetskega prehoda, ki ni pomemben le za boj proti podnebnim spremembam, temveč je nujen tudi za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti naših gospodarstev. Temeljni pogoj za ta prehod so tesno povezani in dobro delujoči energetski trgi. In tu nam sodelovanje v pobudi CESEC in delo, opravljeno v tem okviru, dajeta največjo dodano vrednost,« je bil jasen minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Ministri so se strinjali, da je elektroenergetska povezanost ključna za uspešen in stroškovno učinkovit energetski prehod. V tem delu so bili predstavljeni tudi projekt pametnih omrežij med Slovenijo in Hrvaško, možnosti vetrne energije na morju v Jugovzhodni Evropi ter možnosti vzpostavitve omrežja na morju v sredozemski regiji.

Drugi del je bil namenjen razpravi o prednostnih čezmejnih plinskih projektih in s tem povezanih zakonodajnih dejavnostih ter o infrastrukturi za obnovljive in druge nizkoogljične pline. Ministri so se strinjali, da je spodbujanje uporabe okolju prijaznejših plinov izredno pomembno tudi z vidika zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v tistih panogah, kjer elektrifikacija ni mogoča.

»Ker ima elektrifikacija še vedno svoje meje, je pomembno, da enako pozornost namenimo tudi razogljičenju plinskega sektorja. Sodelovanje v okviru pobude CESEC se je v zadnjih letih v plinskem sektorju izkazalo za zelo koristno. Zaradi novih izzivov pri prihodnjem prodiranju nizkoogljičnih plinov sem prepričan, da bo sodelovanje med državami EU in državami nečlanicami še pomembnejše. Ker lahko pričakujemo vse bolj razpršeno in časovno neenakomerno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, bodo imele tehnologije, ki omogočajo pretvorbo viškov električne energije, ključno vlogo pri prehodu energije. Vodik je verjetno najobetavnejši,« je poudaril minister Vrtovec.

Ministri so na koncu zasedanja sprejeli sklepe, v katerih so podprli prenovljena akcijska načrta za elektriko in plin ter pozdravili napredek na prednostnih elektroenergetskih in plinskih projektih, tako na področju infrastrukture kot na področju spajanja trgov. V sklepih je posebej navedeno tudi spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije ter obnovljivih in nizkoogljičnih plinov.