Skoči do osrednje vsebine

Na konferenci »Strateški kompas za vojaška posredovanja« tudi o začetnih vstopnih silah EU

Ministrstvo za obrambo je z inštitutom Egmont v okviru oblikovanja dokumenta Strateški kompas, ki intenzivno poteka med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, v Bruslju izvedlo strokovni seminar z naslovom »Strateški kompas za vojaška posredovanja«. Kot uvodni govorec je nastopil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret.

Strateški kompas bo dokument, ki bo opredelil politične smernice za razvoj evropske obrambe in varnosti v naslednjem desetletju na področjih kriznega upravljanja, razvoja zmogljivosti, partnerstev in odpornosti. Tokratni seminar o vojaških posredovanjih je bil namenjen strokovni razpravi o strategiji vojaških posredovanj, ravni ambicij in potrebnih silah.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret se je uvodoma zahvalil predstavnikom držav, ki so na konferenci aktivno sodelovali. Izpostavil je pomen tovrstnih razprav na visoki strokovni in politični ravni s ciljem doseganja skupnega dogovora glede ravni ambicij EU kot deležnika zagotavljanja lastne varnosti in širše v svetu. Pri tem je pohvalil napredek pri oblikovanju Strateškega kompasa na vseh njegovih štirih področjih, torej kriznem upravljanju, odpornosti, razvoju zmogljivosti in partnerstev. Izpostavil je, da mora biti Strateški kompas politični dokument, ki nam bo dal jasno vizijo za prihodnost, hkrati pa bo deloval kot akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in roki za doseganje želenih rezultatov. Opredelil naj bi tudi vlogo bojnih skupin EU in tako imenovanih začetnih vstopnih sil. Pri tem je, kot je poudaril državni sekretar Lampret bistvena politična volja držav članic EU glede zagotavljanja sil, njihove prilagodljivosti in operativnega delovanja, kot tudi postopkov odločanja in načrtovanja, pri čemer bi moralo biti soglasje držav članic EU tudi v prihodnje temeljno načelo. Nedavno dogajanje v Afganistanu je ocenil kot prelomen poziv k delovanju tako za EU kot Nato, ki krepita sodelovanje. Za bolj usklajeno delovanje obeh organizacij in izogibanje podvajanju prizadevanj pa je po njegovi oceni smiseln podpis tretje skupne izjave, ki bi dodatno institucionalizirala strateško partnerstvo med organizacijama.

Prva razprava je bila osredotočena na pregled strategije vojaških posredovanj s poudarkom na evropskem vzhodu in jugu. Strategija bo vsebovala scenarije glede na 360-stopinjski pristop Unije pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti, opredeljevala bo razmerje med izvršilnimi operacijami ter misijami usposabljanja in pomoči v regiji, kjer so že prisotni drugi mednarodnih akterji, ter vlogo vojaškega posredovanja v okviru integriranega regionalnega pristopa.  

V drugi razpravi so sodelujoči govorili o ravni vojaških ambicij, in sicer o bojnih skupinah EU in začetnih vstopnih silah, njihovem obsegu in predvsem mehanizmih za aktiviranje teh sil. Prav tako so razpravljali o vlogi projekta operativnega jedra za odzivanje na krize pri EUFOR (Crisis Response Operation Core – CROC) v okviru stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe (PESCO), kako bosta delovala EU in Nato ter o drugih vprašanjih.

Državni sekretar za govorniškim odrom pred občinstvom. V ozadju je platno s projekcijo

Kot uvodni govorec je nastopil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret | Avtor MORS

1 / 2