Včerajšnjega plenarnega zasedanja so se udeležili predstavniki 27 držav članic EU, Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta EU. Udeleženci so razpravljali o vlogi in pomenu malega priobalnega ribolova ter akvakulture za prihodnji trajnostni razvoj evropskega ribištva. V zvezi s tem se je razprava osredotočila na vprašanje, kateri ukrepi bi bili potrebni, da se omogoči razvoj malega priobalnega ribolova v EU ob hkratnem zagotavljanju ohranjanja in trajnostnega upravljanja staležev ribolovnih organizmov na način, ki bo omogočil doseganje največjega trajnostnega donosa staležev, ki predstavljajo predmet malega priobalnega ribolova. Glede akvakulture so generalni direktorji podali svoje poglede na možnosti za rast evropske akvakulture v prihodnjem desetletju, kot tudi na to, kako lahko k temu s svojim ravnanjem prispevajo države članice.

Generalna direktorica Ana Le Marechal Kolar je izpostavila, da se v luči globalnih izzivov tako mali priobalni ribolov kot akvakultura v EU soočata s številnimi izzivi, kar zadeva doseganje ravnotežja med vsemi tremi stebri trajnostnega razvoja: okoljskim, družbenim in gospodarskim. Skoraj tri četrtine ribiških plovil v EU predstavljajo plovila malega priobalnega ribolova, skoraj polovica evropskih ribičev pa je zaposlenih v flotah malega priobalnega ribolova. Na področju akvakulture obstaja potencial za rast, saj EU večino proizvodov iz akvakulture uvaža. V Sredozemlju med ciljne ribolovne vrste malega priobalnega ribolova sodi veliko staležev, ki so glede na znanstvene ocene v stanju prelova. Podobno pomen evropske akvakulture raste, vendar bo ob spodbujanju njene rasti treba zagotoviti, da bo njen razvoj predstavljal dodano vrednost ter prispeval k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter blaženju vpliva podnebnih sprememb. Ta vprašanja so ključna tudi zato, ker sta tako mali priobalni ribolov kot akvakultura pogosto neposredno vpeta v življenja obalnih in lokalnih skupnosti in zato pomembno prispevata k lokalnemu gospodarstvu, med drugim prek svojih učinkov v povezavi z drugimi dejavnostmi kot sta turizem ter gostinstvo.

Predstavnica Evropske komisije, Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo Charlina Vitcheva je ob začetku razprave izpostavila Evropski zeleni dogovor kot celovit politični okvir, ki zadeva vprašanje trajnosti. Pri njenem izvajanju bo pomembna podpora iz prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA). To je namreč prihodnja podpora sektorjema za zeleni prehod. Poudarila je, da je Evropska komisija razvila nove strateške smernice za EU akvakulturo. Te dajejo vizijo prihodnje akvakulture za naslednjih 10 let. Oba sektorja, mali priobalni ribolov in akvakultura, prinašata veliko vrednosti. Da bi lahko izkoristili njun potencial, potrebujemo rast akvakulture in trajnostni razvoj malega priobalnega ribištva.

Ob koncu razprave je ga. Vitcheva podala opažanje, da so mnoge države članice izpostavile ključne izzive, pri čemer je pomembno, da se še vedno na voljo sredstva iz sedanjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), kot tudi iz prihodnjega sklada ESPRA. Ob razvoju ne moremo ogroziti okoljske trajnosti. Ribiške flote je treba prilagajati pametno in skupaj s spremljajočimi ukrepi, ki pomagajo ljudem, da imajo komplementarni vir dohodka. Skupaj je treba najti rešitve. Potencial je v komuniciranju z deležniki in sporočanju koristi ribištva ter akvakulture za lokalno prebivalstvo. Prav tako je pomembna ozaveščenost o izzivih trajnostnega razvoja. Zato je Evropska komisija naročila študijo o vplivih akvakulture in malega priobalnega ribolova na okolje.

V okviru neformalnega srečanja so se generalni direktorji držav članic EU ter predstavniki Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta poleg tega seznanili z značilnostmi slovenskega ribiškega sektorja ter njegovih podsektorjev. Izvedena je bila projekcija kratkega filma, v okviru katerega so bili predstavljeni projekti, ki so bili realizirani v Sloveniji s sofinanciranjem iz ESPR.