Skoči do osrednje vsebine

Intervju predsednika vlade Janeza Janše za poljsko nacionalno televizijo TVP1

Predsednik vlade Janez Janša je v okviru 30. Ekonomskega foruma na Poljskem podal intervju za glavni javni televizijski kanal poljske nacionalne televizije TVP1. S predsednikom vlade se je pogovarjal voditelj Michal Adamczyk.

Predsednik vlade Janez Janša med intervjujem za TVP1 | Avtor KPV

1 / 2

Predsednik vlade je uvodoma spregovoril o tem, da je nagrada Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope, ki mu je bila podeljena na slovesnosti v okviru 30. Ekonomskega foruma na Poljskem, zanj velika čast. V pogovoru sta spregovorila o predsedovanju Slovenije Svetu EU, prioritetah predsedovanja, okrevanju in odpornosti Evrope po pandemiji, odnosu evropskih institucij do Poljske, o nujnosti preoblikovanja slovenskega pravosodnega sistema, evropskem pravu in nacionalnih ustavnih sistemih, o dvojnih merilih, o Belorusiji, zavarovanju evropskih meja, Afganistanu, zakonitih in nezakonitih migrantih.

Predsednik vlade Janez Janša je glede predsedovanja Slovenije Svetu EU poudaril, da je glavni cilj slovenskega predsedovanja okrevanje po pandemiji ob hkratnem boju z njo ter, da so z navedenim prepleteni tudi vsi ostali cilji. Slovensko predsedovanje pa bo namenjeno tudi kibernetski varnosti in azilnemu svežnju. "Po tem, kar se je zgodilo v Afganistanu, smo dosegli zelo pomemben dogovor, da je treba zavarovati evropske meje in strogo ločevati med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Kot smo rekli na začetku, ne bo nikakršnih humanitarnih koridorjev za nikogar. Po desetih dneh nam je uspelo pripraviti soglasno izjavo o tem, kar se je zgodilo prvič po migrantski krizi leta 2015." Predsednik vlade je poudaril, da obstajajo tudi številna druga vprašanja ter načrt za okrevanje in odpornost. "Prizadevamo si, da ti paketi ukrepov ne bi zadevali samo okrevanja za povrnitev v stanje pred pandemijo, ampak da bi okrevanje izkoristili za zeleni in digitalni prehod. To je velik projekt za vso Evropo."

Na vprašanje o odnosu med Slovenijo in Poljsko ter, da je v Bruslju večkrat stopil v bran Poljski, je predsednik vlade odgovoril, da ni branil samo Poljske, temveč se je boril tudi za Evropo, za naše vrednote, za Slovenijo. "V tej situaciji, ko nekatere evropske institucije skušajo Poljsko uvrstiti med nasprotnike evropskih standardov in vrednot, vidim obsežno uporabo dvojnih meril." V nadaljevanju je podal konkreten primer. "Če primerjam reformo pravosodja, ki poteka pri vas, s stanjem pravosodja v moji državi, bi se tisti, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, morali bolj osredotočiti na Slovenijo kot na Poljsko, ker imamo velike težave. Moramo izvesti reforme, ki so podobne vašim, nimamo pa dovolj politične moči." Poudaril je, da ima pravosodje v Sloveniji strukturne težave, ki izvirajo iz nedokončane tranzicije. "Kolegom v Bruslju govorimo, da imamo velike težave, spremljamo ravnanje Poljske v primeru reforme, ki jo napadajo, in jih prosimo, naj nam povejo, kako naj rešimo to situacijo, oni pa molčijo. Ne vidijo težav s pravno državo in pravosodjem, te pa dejansko obstajajo. Zato sem glede tega vprašanja popolnoma na vaši strani."

Na vprašanje, ali je zakonodaja katere koli države članice EU pomembnejša od zakonodaje EU, je predsednik vlade odgovoril, da mora biti običajna zakonodaja v državah članicah EU nekako usklajena z evropskim okvirom. "Evropski zakoni in evropski pravni okvir pa morata biti v skladu z nacionalnimi ustavami, tako da zakonodaja EU ni nad nacionalnimi ustavami. To je zelo jasno, ne samo za Poljsko ali Slovenijo. Videli smo, da nemško ustavno sodišče razpravlja in odloča, ali so nekatere direktive EU v skladu z nemško ustavo. Tako pravico ima tudi slovensko ustavno sodišče ali pa poljsko. Ni mogoče, da bi nekdo v Bruslju izdal odlok, ki je v nasprotju z vašo ustavo, in vam rekel, da ga morate spoštovati. Vsi smo uskladili svoj pravni sistem, temeljna načela svojih pravnih sistemov, ko smo vstopili v EU. Na tej predpostavki smo tudi podpisali Lizbonsko pogodbo."

Glede situacije v Belorusiji je izrazil obžalovanje ter ponovno poudaril, da mora Evropa zavarovati svoje meje. Predsednik vlade je na vprašanje, da so v Evropi tudi politiki, ki bi nezakonite priseljence sprejeli, odgovoril, da tega ne počnejo iz humanitarnih, temveč iz političnih razlogov. "Želijo uvoziti nove volivce. V programih nekaterih levičarskih strank je to jasno zapisano, to ni nobena skrivnost. Ni težko razlikovati med begunci, ki si poskušajo rešiti življenje, in nezakonitim priseljevanjem." Ob tem je spomnil na vojno v Bosni in begunci, ki so takrat prihajali. V Slovenijo jih je takrat prišlo več kot 70.000. "Ljudje različnih državljanstev, prišli so večinoma starejši, ženske in otroci, saj so se moški bojevali. Pomagali smo vsem, saj je bilo jasno, da so begunci. Veliko drugih držav je ravnalo podobno," je svoje razmišljanje v pogovoru zaključil slovenski premier.

Posnetek intervjuja