Sprejete spremembe letošnjega Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi

Vlada je sprejela Spremembe št. 2  Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2021.

Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2021 (v nadaljevanju: LNR 2021) je Vlada sicer sprejela 4. 2. 2021, 4. 3. 2021 pa so bile sprejete Spremembe št. 1 LNR 2021.

Spremembe št. 2 LNR 2021 vključujejo 15 prodaj, 1 menjavo in 1 neodplačan prenos na občino. Pri vseh aktivnostih, razen pri menjavi, kot (so)upravljavec zemljišč v lasti Republike Slovenije sodeluje tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. 9 prodaj vključuje zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča.

Skupno je v Spremembah št. 2 LNR 2021 načrtovana izvedba 17 aktivnosti, ki po ocenjeni vrednosti skupaj znašajo 393.681,97 evrov, od tega znaša vrednost gozda 155.486,43 evrov.

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020 v Sloveniji

Vlada je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020 in ga pošlje Državnemu zboru.

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020 prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2020, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja. Rezultati so pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada RS (SURS), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter drugih uradnih virov.

Razmere za slovensko gospodarstvo so bile v letu 2020 manj ugodne, saj je na njih močno vplivala epidemija covid-19. Gospodarska aktivnost je v primerjavi s predhodnim letom zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa močno padla (bruto domači proizvod je bil manjši za 5,5 %), poslabšale so se tudi razmere na trgu dela.

Prvi začasni podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG). Povprečno KMG obdeluje 7,1 hektarja kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG). Velikostna struktura gospodarstev se še vedno izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč (KZU), glede na leto 2000 več kot podvojilo.

Leto 2020 je bilo sicer za kmetijsko pridelavo ugodno. Skupni obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %, obseg živinorejske proizvodnje pa le malenkostno večji (+ 1 %).

Domača poraba na prebivalca se je v letu 2020 med rastlinskimi pridelki bolj opazno povečala le pri rižu, med živalskimi proizvodi pa pri medu. Malce so se v primerjavi s predhodnim letom povečale porabe krompirja, zelenjave, sadja in perutninskega mesa. Stopnje samooskrbe so bile leta 2020 višje kot v letu prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta.

V letu 2020 so se cene kmetijskih pridelkov na agregatni ravni malenkostno znižale. Glede na leto 2019 so bile cene v povprečju za 2,0 % nižje.

Ekonomski rezultati kmetijstva so se v epidemičnem letu 2020 na skupni ravni izboljšali v primerjavi z razmeroma normalnim predhodnim letom (SURS, druga ocena). Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2019 realno povečala za 11 %, faktorski dohodek slovenskega kmetijstva je realno porasel za okoli 5 %. Ob realno enaki vrednosti kmetijske proizvodnje (okoli 1,3 milijarde evrov) in nižji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal okoli 571 milijonov evrov oziroma skoraj 7.500 evrov na polnovredno delovno moč.

Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2020 znašala 391,1 milijona evrov. Sredstva, namenjena kmetijstvu, so se povečala četrto leto zapored. Delež financiranja ukrepov s strani EU je v letu 2020 znašal 68 %, kar je manj od zadnjega petletnega obdobja. Zmanjšanje sofinanciranja EU pa je zgolj posledica povečanja obsega sredstev nacionalnega proračuna za odškodnine in izredna plačila zaradi negativnih posledic epidemije covid-19 v kmetijstvu. Največ izplačil je bilo namenjenih za tržne ukrepe in neposredne podpore (46 %), sledijo sredstva za ukrepe razvoja podeželja in kmetijsko strukturno politiko (43 %), delež, namenjen financiranju splošnih storitev za kmetijstvo, pa je ostal razmeroma majhen (11 %).

Epidemija covid-19 je vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki je po začasnih podatkih v letu 2020 ostala na ravni predhodnega leta. Izvoz se je povečal za 3,1 %, uvoz pa zmanjšal za 1,1 %. Pokritost uvoza z izvozom je ob tem zrasla na 61,6 % (leta 2019: 59,1 %), zunanjetrgovinski primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 974 milijonov evrov (leta 2019: 1.048 milijonov evrov). Slovenija tudi v letu 2020 ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

V letu 2020 je bilo slabše poslovanje slovenske živilskopredelovalne industrije, kar je posledica močno spremenjenim pogojem na trgih, zaradi nacionalnih in globalnih omejitvenih ukrepov ob epidemiji covid-19. Kljub temu je agregatna dobičkovnost ostala pozitivna, trendi v ostalih ključnih kazalnikih pa pretežno ugodni. Agregatno je živilskopredelovalna dejavnost v poslovnem letu 2020 izkazala 112,1 milijona evrov neto čistega dobička (11,9-odstotno realno zmanjšanje).

V letu 2020 se je nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami (za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od najmanj 35 % do 50 % in z nagibom najmanj 50 %) in vzporedna shema za male kmete. Ob tem so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Višina nacionalne ovojnice je ostala enaka kot v letu 2019 (134,3 milijonov evrov). Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, opredeljenih v PRP 2014–2020. V celotnem programskem obdobju se izvaja 15 ukrepov, za katere je na voljo 1.107 milijonov evrov. Do konca leta 2020 je bilo odobrenih 977 milijonov evrov oziroma 88 % razpoložljivih sredstev programa, pri čemer je bilo 775 milijonov evrov (70 %) tudi že izplačanih. V letu 2020 so se izvajali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči posameznim sektorjem, ki so utrpeli ekonomsko škodo zaradi posledic epidemije covid-19. Finančno nadomestilo so prejeli naslednji kmetijski sektorji: prireja govejega mesa, prireja prašičjega mesa, reja drobnice, proizvodnja vina in izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Izplačila, povezana z epidemijo covid-19, so na skupni ravni znašala 15,5 milijona evrov. V letu 2020 je bila izredna pomoč (0,9 milijona evrov) izplačana tudi za sanacijo posledic naravnih nesreč, in sicer kmetijskim gospodarstvom, ki so v letu 2019 utrpela škodo zaradi neurij s točo.

Površina gozdov po podatkih MKGP za leto 2020 znaša 1.197.035 hektarjev oziroma 59,0 % površine Slovenije. V slovenskih gozdovih je bilo v letu 2020 posekanih 4,2 milijona m3 lesa, kar je manj za 1,1 milijona m3 (–20 %). V letu 2020 je bilo zgrajenih 14,6 km gozdnih cest, kar je 5,3 km več kot v letu 2019. Celoten izvoz okroglega lesa z  1,6 milijona m3 se je v letu 2020 zmanjšal četrto leto zapored in je bil na ravni leta 2013.