Včerajšnjega plenarnega zasedanja so se udeležili predstavniki 21 držav članic EU, Evropske Komisije in organizacij CEPF, EUSTAFOR, COPA-COGECA in FERN*. Udeleženci so razpravljali o vlogi gozdov v trenutnih politikah in strategijah ter o doprinosu gozdov in gozdarstva za doseganje nacionalnih, EU in globalnih ciljev, še posebej v luči nove Strategije EU za gozdove in novega Strateškega načrta Skupne kmetijske politike EU ter politike razvoja podeželja. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič je izpostavil, da se v Sloveniji zelo zavedamo pomena gozdov v Sloveniji. »Zato tudi v Strateškem načrtu za obdobje 2023-2027 dajemo pomemben delež tudi gozdarstvu. Želimo investicije v ustanovitev in razvoj gozdnih drevesnic ter naložbe v izgradnjo in vzdrževanje protipožarne infrastrukture. Kajti zavedamo se, da te investicije bistveno pripomorejo k izboljšanju gozdov in pri samem vzdrževanju gozdov v Sloveniji.«

Direktor Pierre Bascou je izpostavil, da imajo gozdovi pomembno vlogo v EU pri prehodu v moderno, podnebno nevtralno in konkurenčno biogospodarstvo in zagotavljanje zelenih delovnih mest. »Evropska komisija je predlagala holističen pristop za naslavljanje teh izzivov, odraz tega je tudi nova Strategija EU za gozdove do leta 2030. Glavni cilj je povečati kvantiteto in kakovost evropskih gozdov, saj so le-ti ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti, prav tako pa prispevajo h krepitvi razvoja gospodarstva in razvoja podeželja ter ohranjanja in vzpostavljanja delovnih mest«. To pa nameravajo doseči s finančnimi podporami iz javnih in zasebnih sredstev za ukrepe na področju gozdarstva, digitalizacije gozdarstva ter z osredotočanjem na celotno področje gozda.

Direktor Humberto Delgado-Rosa je izpostavil ključno vlogo gozdov okoli nas, saj le-ti zagotavljajo biotsko raznovrstnost v naravi, zaščito pred poplavami, zdravje ljudi in pripomorejo k lažjemu odzivu na podnebne spremembe. »V EU je veliko gozdov, vprašljivo pa je njihovo stanje, saj gozdni ekosistemi niso v dobrem stanju zaradi izbruha podlubnikov po celotni Evropi, močnih sušnih obdobij, ki so poškodovali drevesa in vse pogostimi gozdnimi požari v Evropi. Trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ne potrebujemo na novo izumljati, potrebujemo samo poglobljeno implementirati to kar že znamo in izvajamo.« Evropska komisja želi skupaj z državami članicami identificirati kazalnike, s katerimi bomo lahko sledili izvajanju ukrepov na področju trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.

Generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP mag. Robert Režonja se je prav tako osredotočil na novo Strategijo EU za gozdove. Izpostavil je, da se gozdarji povsod po EU srečujejo z različnimi izzivi. Omenil je močan žledolom, ki je leta 2014 prizadel 9 milijonov kubičnih dreves v slovenskih gozdovih, katerih površine obnavljamo še danes. Dodatno so slovenske gozdove prizadeli podlubniki leta 2015, 2016 in 2017, leta 2018 in 2019 pa tudi vetrolom. »In vse to ne sme skrbeti samo slovenske gozdarje, ampak vso javnost. Saj so gozdovi osrednji gradnik naše zelene prihodnosti.«

Uvodnega dela srečanja se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, ki je predstavil projekt lokalne skupine »Partnerstvo za Pohorje«. S projektom, s katerim so udejanili 100-letno željo po enotnem Pohorju, so povezali podravsko, koroško in savinjsko regijo. »Partnerstvo za Pohorje« je primer dobre prakse na področju promocije trajnostnega razvoja in zagotavljanja holističnega upravljanja in razvoja podeželja, saj ima za glavni cilj ohranjanje naravne in kulturne danosti ter spodbujanje skladnega gospodarskega in turističnega razvoja, s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov.

Danes so se generalni direktorji EU za gozdarstvo v okviru terenskega ogleda najprej pri Radljah ob Dravi seznanili s postopkom ustanavljanja Centra za promocijo trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi ter si ogledali še Pahernikove gozdove, kjer so prisotnim članom Evropske komisije ter državam članicam v praksi predstavili sistem upravljanja z gozdovi v Sloveniji (trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenja z gozdovi), kot primer dobre prakse z upravljanjem z gozdovi v EU.

*CEPF (The Confederation of European Forest Owners - Evropsko združenje  lastnikov gozdov ), EUSTAFOR (The European State Forest Association -  Evropska zveza državnih gozdov), COPA-COGECA (The united voice of farmers and agri-cooperatives in the EU - Enotni glas kmetov in kmetijskih zadrug v EU) in FERN (Making the EU work for people&forests - Evropska organizacija za ljudi in gozdove)