Srečanje ob veterinarskem dnevu so organizirali Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Veterinarska zbornica in Veterinarska fakulteta. Uvodoma sta prisotne pozdravila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek in generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Matjaž Guček. Minister Podgoršek se je v nagovoru dotaknil dotaknil aktualnih tem na področju veterinarstva: afriške prašičje kuge, dobrobiti živali in rabe antibiotikov pri živalih. Zahvalil se je veterinarjem za njihovo pomembno vlogo pri ozaveščanju in informiranju o smrtonosni bolezni med prašiči, ki se širi po Evropi, jih pozval k nadaljnji ničelni toleranci do nehumanega ravnanja z živalmi ter pohvalil, da Slovenija sodi med prve štiri države z najmanjšo rabo antibiotikov zaradi odgovorne in preudarne rabe. Generalni direktor uprave je poudaril pomen in vlogo veterinarske stroke, ki mora biti pripravljena na nove izzive in z njimi povezane aktivnosti. Dodal je še, da smo za spoštovanje in ugled stroke prvenstveno odgovorni veterinarji sami in da je zgolj od nas samih odvisno kakšno vlogo in pomen bo imela veterina v prihodnje. 

Rdeča nit predavanj je bila afriška prašičja kuga, bolezen, ki je »pred vrati« in na katero se veterinarji že nekaj časa pripravljajo, čeprav upajo, da je ne bomo dobili. Mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na UVHVVR, ob tem poziva, da mora bit stroka s tem seznanjena in usklajena. Druga tema, ki so ji namenili največ pozornosti, pa je dobrobit živali. Tema je pomembna predvsem v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ker se na evropski ravni na tem področju dogaja zelo veliko. Zato so predstavili novosti oz. dogajanje na tem področju v Evropi.  

Na ministrskem delu sejmišča je bila izvedena tudi okrogla miza o afriški prašičji kugi. Udeležili so se je Matjaž Guček, generalni direktor UVHVVR, mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev in Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij. Sogovorniki so se strinjali, da bi prihod te bolezni v Slovenijo povzročil veliko ekonomsko škodo, zato je edino »zdravilo« za to bolezen preventivno ravnanje. Pozvali so vse rejce prašičev k nadaljnjemu strogemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, s katerimi se učinkovito preprečuje vnos bolezni v hleve, in k rednemu obveščanju veterinarskih služb o vseh opaženih bolezenskih znakih pri živalih in prijavljanju poginulih živali. Strinjali so se, da je potrebno še naprej kontinuirano ozaveščati in informirati tudi širšo javnost o nevarnostih afriške prašičje kuge in načinih njenega prenosa.