Predsednik vlade Janez Janša je v dopoldanskem delu sodeloval v razpravi evropskih voditeljev o prihodnosti Evrope, v kateri so poleg njega sodelovali: predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin, češki predsednik vlade Andrej Babiš, slovaški predsednik vlade Eduard Heger, grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis, madžarski predsednik vlade Viktor Orban, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica ter predsednik Srbije Aleksandar Vučić.

Predsednik vlade je v razpravi sprva skupaj z drugimi voditelji spregovoril o pomenu politike, pri čemer je dejal, da je glavni namen politike usklajevanje različnih interesov. "Vsi si želimo živeti v svobodi in za to, da se družba razvija, je treba usklajevati različne interese, ki jih imajo ljudje, ki so si med seboj različni." Ob tem je dejal tudi, da morajo biti politiki resnicoljubni in držati obljube ter zagotoviti tisto, kar so obljubili.

Na vprašanje voditelja o migracijah ter trdi in mehki moči Evropske unije je odgovoril, da mehka moč EU ni dovolj ter da je nujna tudi trda moč. Opozoril je, da pomoč, ki jo Evropska unija namenja revnim državam, pogosto ne pride do pomoči potrebnih ljudi, ker predvsem ni zagotovljeno varno okolje. Tudi za zagotovitev varnega okolja pa po njegovem mnenju mehka moč ni dovolj, še posebej po tem, kar se je zgodilo v Afganistanu. "Vidimo, da se ZDA ne bodo več vključevale v delovanje neuspešnih držav po svetu," je dejal. Po njegovih besedah je trda moč in to, kako trdo moč vpeljati v evropsko politiko, eno od najpomembnejših vprašanj v pogovoru o prihodnosti Evrope. Krizno območje pa po njegovih besedah v tem trenutku ni samo Afganistan, opozoril je predvsem na območje Sahela v Afriki. "To je naša neposredna soseščina, kjer je 400 milijonov ljudi, tretjina od njih pa je pripravljena zapustiti te države," je dejal premier. V nadaljevanju je opozoril, da zato, da bomo učinkoviti z vidika mehke moči, EU potrebuje tudi trdo moč, "sicer zgolj trošimo denar in se pogovarjamo med sabo". Ob tem je še opozoril, da evropske države ne želijo ponoviti napake iz leta 2015 v zvezi z vprašanjem pričakovanega migracijskega vala. "Niti ena država članica Evropske unije ne želi ponoviti izkušnje iz leta 2015 oziroma politike odprtih meja, kot se je zgodilo v letu 2015 po sirski krizi."

V nadaljevanju je predsednik vlade opozoril, da je razprava o širitvi EU na Zahodni Balkan strateška razprava, ki je tesno povezana z razpravo o prihodnosti Evrope. "Moj pogled na Evropo v prihodnosti je, da moramo imeti Evropo, ki je celovita, svobodna, v miru sama s seboj in soseščino, česar ne moremo doseči brez širitve." Ob tem je dejal, da ga žalosti, da je bilo v zadnjih desetih letih, če pogledamo programe evropskih institucij in poročanja medijev, 90 odstotkov tematik namenjenih temu, kako "izgnati" kakšno državo članico iz EU oziroma kako zmanjšati EU. Razprave pa niso bile namenjene strateškemu cilju – širitvi. "To je bila popolnoma napačna smer, ne le zaradi vsebine, temveč tudi, ker gre za napačno sporočilo državam kandidatkam," je ob tem, da se v EU pogovarja zgolj o izstopu držav članic, dejal premier. Ob tem se je zahvalil predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, ki je prepoznal, da je treba proces širitve EU na Zahodni Balkan vključiti med prednostne naloge tega semestra. "Širitev EU na države Zahodnega Balkana je med prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva in ravno zato bo v Sloveniji tudi potekal oktobrski vrh med vsemi evropskimi voditelji. Pri vprašanju širitve gre za bistveno, strateško vprašanje in po 15 letih spreminjamo pristop ter diskurz, ko začenjamo govoriti o rešitvah, in ne o tem, kako bi povzročili nove težave," je svoje razmišljanje na razpravi zaključil predsednika vlade Janez Janša.

Janša: Razprava o širitvi je razprava o prihodnosti Evrope

V popoldanskem delu Blejskega strateškega foruma je predsednik vlade Janez Janša sodeloval na panelu voditeljev, ki je bil namenjen razpravi o vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan. V razpravi, ki jo je povezoval Andraž Zidar, vodja diplomatske akademije na Ministrstvu za zunanje zadeve, so poleg slovenskega predsednika vlade sodelovali predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, Željko Komšić, predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine in član predsedstva Šefik Džaferović, kosovski predsednik vlade Albin Kurti, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, predsednik Bolgarije Rumen Radev, albanski predsednik vlade Edi Rama, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt, evropski komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi in predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev.

Predsednik vlade je v razpravi spregovoril o procesu širitve. Ponovno je poudaril, da je razprava o širitvi, razprava o prihodnosti Evrope. Opozoril je, da ustanovni očetje Evropske unije ob njenem nastajanju niso govorili o Zahodu in Vzhodu Evrope, temveč o Evropi, ki je celovita in svobodna. Širitev Evropske unije je, kot je poudaril, orodje za izpolnitev tega cilja. Ob tem je dodal, da je naravno, da so države, ki so bile sprejete v EU v zadnji večji širitvi leta 2004, bolj naklonjene širitvi, ker je njihov spomin na širitev še vedno živ. Na vprašanje, kakšne koristi prinaša širitev EU in vključitev držav Zahodnega Balkana, pa je odgovoril, da se bo s širitvijo izpolnil okvir, ki so si ga zamislili ustanovni očetje EU. Ustanovni očetje so namreč govorili o evropskih narodih, ki imajo kot del evropske civilizacije pravico biti del skupnega evropskega projekta. Izpostavil je še, da si v razpravi o širitvi EU lahko zastavimo tudi vprašanje, kakšna bo Evropa čez deset let, če se ne zapolni in ne izpolni cilja ustanovnih očetov, kakšne krize nas bodo čakale, kakšna bo naša soseščina. "Tudi zato je pomembno, da širitev EU na države Zahodnega Balkana postane prioritet," je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da se je Evropa v zadnjem desetletju ukvarjala predvsem s kriznim upravljanjem, sedaj pa je nastopil čas za iskanje odgovorov na strateška vprašanja. Po njegovem mnenju mora biti proces širitve ves čas na evropski agendi. "V času tega semestra bo Slovenija storila vse, da pospeši proces širitve," je poudaril premier.

Na vprašanje, kako izboljšati širitveni proces, je premier odvrnil, da širitev ni tehničen, temveč gre za strateški proces. Po njegovem mnenju je vprašanje širitve EU tudi politična odločitev, sam proces pa bi bilo treba začeti na začetku. Na vprašanje ali obstaja tudi politična volja za širitev, je odgovoril, da volja je, vendar to ni dovolj. "Potrebujemo tudi soglasje," je dejal premier in nadaljeval: "Mislim, da je skrajni čas, da naredimo glede širitve tudi korake naprej. Te korake moramo narediti mi, ne pa tisti, ki so v čakalnici. Države, ki so skeptične do širitve, pa moramo prositi, naj odkrito povedo, kakšno je stališče njihovih držav glede postopka širitve. Ne smemo namreč več dajati lažnih obljub, saj to poraja nove težave," je še dejal premier.