Skoči do osrednje vsebine

Avstrijski zunanji minister in deželni glavar avstrijske Štajerske obiskala Upravo za jedrsko varnost

Avstrijski zvezni minister za evropske in mednarodne zadeve mag. Alexander Schallenberg, deželni glavar avstrijske zvezne dežele Štajerske g. Hermann Schützenhöfer in avstrijska veleposlanica Elisabeth Ellison-Kramer so si dne, 20. avgusta 2021, v okviru delovnega obiska v Sloveniji ogledali Center za ukrepanje ob izrednem dogodku na Upravi za jedrsko varnost (URSJV).

Direktor URSJV, avstrijski zunanji minister in deželni glavar avstrijske Štajerske z maskami, v ozadju zemljevid.

Avstrijski zunanji minister in deželni glavar avstrijske Štajerske obiskala Upravo za jedrsko varnost

Direktor URSJV Igor Sirc je dopoldne sodeloval na sestanku državnega sekretarja Blaža Košoroka z avstrijsko delegacijo o energetski prihodnosti Slovenije vključno z jedrsko energijo. Glavne teme delovnega sestanka so bile potresna varnost na območju Krškega ter postopki čezmejne presoje za podaljšanje obratovanja Nuklearne elektrarne Krško po letu 2023 in v primeru morebitne gradnje nove nuklearne elektrarne, pri katerih bo Avstrija sodelovala.

Ob koncu obiska v Sloveniji, po srečanju s slovenskim ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem, si je delegacija ogledala Center za ukrepanje ob izrednem dogodku na URSJV, ki se aktivira ob izrednem jedrskem oziroma radiološkem dogodku.

Visokim gostom  smo predstavili sistem odziva na morebitno jedrsko nesrečo in glavne naloge, ki jih URSJV v takem primeru izvaja, vključno s komunikacijo s sosednjimi državami.

Gostje so si ogledali opremo, ki jo URSJV uporablja za analiziranje nesreče, za predlaganje ustreznih zaščitnih ukrepov ter za učinkovito komuniciranje z vsemi organizacijami, ki sodelujejo v odzivu na takšno nesrečo.

Ob tem smo gostom pojasnili tudi nekaj tehničnih vprašanj glede ustavitve jedrske elektrarne Krško ob potresu v Petrinji.

Upravni organi Slovenije in Avstrije, pristojni za jedrsko oziroma sevalno varnost, imajo sicer stalne stike in se medsebojno obveščajo o rednih zadevah v okviru dvostranskega sporazuma o zgodnjem obveščanju in izmenjavi informacij, ki je sklenjen med obema državama.