Skoči do osrednje vsebine

Tretje slovensko poročilo o izvajanju EU direktive o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki posredovano Evropski komisiji

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravila tretje nacionalno poročilo po Direktivi EU o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (Direktiva Sveta 2011/70/Euratom). Vlada Republike Slovenije je poročilo sprejela 17. avgusta 2021. Skladno z direktivo države članice Evropski komisiji poročajo vsaka tri leta.

Na vrhu naslovnice je slovenski grb, pod njim je napis Republika Slovenija. Sledi naslov poročila v modrem okvirju. V spodnji polovici  naslovnice je pet fotografij. Najprej štiri vodoravno ena poleg druge, pod njimi pa še peta.

Naslovnica poročila

Poročilo opisuje, kako Republika Slovenija izpolnjuje zaveze direktive, ki se nanašajo na nacionalni zakonodajni, upravni in organizacijski okvir za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Pri pripravi poročila so poleg URSJV sodelovali še Ministrstvo za infrastrukturo, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (NEK), Institut "Jožef Stefan" in Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o.

Poročilo je napisano v slovenskem jeziku in je dostopno na spletni strani portala Odprti podatki Slovenije.

V nadaljevanju je podan povzetek glavnih aktivnosti v obdobju 2018 - 2020.

Konec leta 2017 je bil sprejet nov Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), v naslednjih dveh letih pa še z zakonom določeni podzakonski akti, s čimer je Slovenija v svoj pravni red prenesla vse zahteve Direktive EU o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji (Direktiva Sveta 2013/59/Euratom).

V letu 2017 se je pričel postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo suhega skladišča v NEK. Temeljni namen izgradnje je povečanje jedrske varnosti tako skladiščenega izrabljenega goriva. V letu 2020 je bil zaključen postopek presoje vplivov na okolje ter čezmejna presoja, v kateri sta sodelovali Avstrija in Hrvaška. V istem letu je Ministrstvo za okolje in prostor za objekt izdalo gradbeno dovoljenje, pričel pa se je tudi postopek odobritve varnostno pomembne spremembe po ZVISJV-1. V letu 2018 je bila končana izgradnja objekta za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov v NEK. Z novo zgradbo se je povečal manipulativni prostor skladišča, pridobljen je bil prostor za primer izrednih dogodkov, s selitvijo opreme v novi objekt pa so se povečale tudi skladiščne zmogljivosti začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov.

URSJV je v letu 2018 ARAO odobrila končno poročilo o prvem občasnem varnostnem pregledu Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, na tej podlagi pa nato tudi podaljšala obratovalno dovoljenje objekta do leta 2028.

V okviru projekta za gradnjo odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) so v letu 2020 potekali postopki presoje vplivov na okolje in čezmejna presoja, v kateri sta sodelovali Avstrija in Hrvaška. Vzporedno je v istem letu ARAO zaključil revizijo PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in začel s pripravo PZI (projekt za izvedbo) s tehničnim delom, potrebnim za razpis za izbiro izvajalca gradnje odlagališča NSRAO.

Tretji reviziji programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK sta bili končani v letu 2019, v letu 2020 pa ju je potrdila tudi Meddržavna komisija. Na osnovi obeh revizij programov je Vlada RS povišala prispevek, ki ga mora podjetje GEN energija d. o. o. vplačevati v slovenski sklad za financiranje polovice stroškov razgradnje in odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Prispevek po novem znaša 0,48 evrocenta za vsako dobavljeno kWh iz NEK.  

Institut »Jožef Stefan« je sprejel dolgoročno strategijo obratovanja reaktorja, ki predvideva podaljšanje obratovanja vsaj do konca leta 2024.

Rudnik urana Žirovski Vrh je od leta 1990 zaprt. Rudarska jalovina je odložena na odlagališču Jazbec, hidrometalurška jalovina pa na odlagališču Boršt. Odlagališče Jazbec je od leta 2015 zaprto, dolgoročni nadzor ter upravljanje pa izvaja ARAO. Okoljska sanacija odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt je bila sicer izvedena v celoti, vendar se zaradi ponovne reaktivacije fosilnega plazu odlagališče še ni zaprlo.

Poročilo ocenjuje, da Slovenija v celoti izpolnjuje vse zahteve iz direktive.