Državi sekretar si je s sodelavci Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najprej ogledal in se seznanil s posledicami neurja na območju občin Vransko in Tabor v Savinjski dolini. Tam je obiskal kmetije v okolici Kaple in Ojstriške vasi, kjer je zlasti močan veter povzročil razdejanje v nasadih hmelja. Močno poškodovanih naj bi bilo dobrih 10 ha hmeljišč, kjer je veter v posameznih žičnicah pometal na tla prav vse rastline. Žičnice so ostale v večini nepoškodovane, razen izruvanih posameznih sider, ki pa na srečo niso povzročile rušenja hmeljišč. Sanacijska dela otežuje dejstvo, da so rastline zaradi vrtincev vetra med sabo prepletene. Pridelek na teh padlih rastlinah bo zmanjšan zaradi zlomljenih stranskih poganjkov in ležanja rastlin v vodi, zaradi stoječe vode pa je prizadeta tudi struktura tal. »Ponovno privezovanje padlih rastlin je izredno težko in pomembno delo, saj se tako hmelj obvaruje pred boleznimi, kmetje pa bodo tako ohranili pridelek,« je v zvezi s sanacijo v izjavi za medije povedal državni sekretar.

»Ugotavljamo, da je 97 odstotkov hmeljišč zavarovanih. Ob tem pa je treba dodati, da letos država sofinancira zavarovanje žičnic in stebrov v višini 55 odstotkov, zato upamo, da je ta ukrep za kmete zanimiv in ga bodo koristili,« je o možnostih državne pomoči prizadetim hmeljarjem še povedal Irgolič.

Ogled je državni sekretar nadaljeval v dolenjski regiji, in sicer na širšem območju občine Žužemberk. Tam je minuli torek toča prizadela osrednji in najbolj kmetijski del občine, največ škode pa pustila na vinogradih, koruzi ter na vrtovih. Z obsegom škode se je mag. Aleš Irgolič na terenu seznanil na lokaciji kmetije Cirila Štrumbla. Po uvodnih ocenah je toča poškodovala okoli 35 ha vinogradov. »Država bo pomagala tako, da bo izvedla predplačila za območja z omejenimi dejavniki. To bomo storili predvidoma v mesecu novembru,« je v pojasnilu povedal državni sekretar. Na terenu, sta se državnemu sekretarju pridružila tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Novo mesto Janez Pirc in župan občine Žužemberk Jože Papež.

Nevarnost pojava toče je na splošno v Sloveniji velika, naša država namreč sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. Takšne, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.