Epidemija je povečala stiske mnogih prebivalcev Slovenije. Še posebej zaskrbljujoč je porast težav v duševnem zdravju pri otrocih in mladostnikih, ki so zaradi svojih razvojnih značilnosti in potreb med najbolj ranljivimi in pričakovati je, da se bodo posledice epidemije in spremljajočih se ukrepov kazale še dolgo. Omejevalni ukrepi so bistveno posegli v najpomembnejše dele njihovega življenja – vključevanje v vrstniške skupine, učenje in igro.

Več je otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko in samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo za šolsko delo in aktivnosti na splošno, motnjami hranjenja ter pretirano rabo zaslonov.

Enako problematična je situacija v zdravstvu, kjer obstoječe službe ne zmorejo zadovoljiti vseh potreb po pomoči na področju duševnega zdravja. Porast težav v duševnem zdravju, ki jim botruje družinsko nasilje, različne zasvojenosti, tesnobnost in stres je prisoten tudi med odraslimi prebivalci.

Na podlagi resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki predstavlja trden strateški okvir za ukrepanje na področju promocije duševnega zdravja, zgodnje obravnave in zdravljenja duševnih motenj do psihosocialne rehabilitacije, spremljanja, evalvacije ter nadzora kakovosti izvajanja zastavljenih aktivnosti se bo širila in kadrovsko okrepila mreža Centrov za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega varstva.   

Člani sveta so soglašali, da je potrebno delovati predvsem preventivno in krepiti podporna okolja ter uvajati dokazano učinkovite razvojno-preventivne programe in dejavnosti, ki bodo dostopne vsem mladim in odraslim.

Minister za zdravje Janez Poklukar je poudaril: "Vzpostaviti moramo trdno medresorsko sodelovanje med ministrstvi, ki sodelujejo v Svetu za duševno zdravje, da bi dosegli želene sinergije. Veliko priložnost za to vidim v pripravi Akcijskega načrta za obdobje 2021-2023, ki mora veliko pozornost nameniti prav duševnemu zdravju otrok in mladostnikov. Pričakujem, da bo ta načrt kmalu po počitnicah potrdila Vlada RS."