Pogajalska konferenca v Rimu je postavila zgodovinski mejnik v razvoju mednarodnega kazenskega pravosodja. Sprejeti Rimski statut je pravna podlaga za kasnejšo ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča 1. julija 2002, ko so bili izpolnjeni pogoji za začetek veljavnosti Rimskega statuta po doseženem zadostnem številu ratifikacij. Danes ima Rimski statut 123 držav pogodbenic iz vseh regij sveta.

Mednarodno kazensko sodišče je prvo stalno sodišče za kazniva dejanja genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev, od leta 2018 pa tudi za kaznivo dejanje agresije.

Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki so ratificirale Rimski statut in nato tudi njegovo spremembo, ki je razširila pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča na kaznivo dejanja agresije. Slovenija je velika podpornica boja zoper nekaznovanost za najhujše zločine in ves čas aktivno prispeva k razvoju mednarodnega prava ter krepitvi mednarodnega pravosodja.

V 19 letih delovanja se je sodišče soočilo z mnogimi izzivi pri svojem delovanju. Z namenom povečanja učinkovitosti sodišča in celotnega sistema Rimskega statuta je bil lani opravljen obsežen neodvisen strokovni pregled delovanja in ustanovljen mehanizem za implementacijo priporočil. Izredno pomembna je trdna podpora držav pogodbenic neodvisnosti, nepristranskosti in integriteti delovanja sodišča ob spoštovanju načel in vrednot Rimskega statuta. V prihodnosti se bo sodišče soočalo tudi s sodobnimi izzivi, kot je npr. kazenska odgovornost v povezavi s škodo za okolje.

Sodišče sodi storilcem mednarodnih kaznivih dejanj, kadar nacionalna sodišča tega ne morejo ali ne želijo storiti. Je zadnji branik pred nekaznovanostjo storilcev grozodejstev in sredstvo za zaščito pravic žrtev. Slovenija poziva države k sodelovanju s sodiščem z namenom doseganja skupnega cilja boja proti nekaznovanosti. Sodišče je pomemben dejavnik v procesu doseganja sprave, vzpostavljanja zaupanja na območjih konfliktov in ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Pretekla grozodejstva ostajajo v kolektivnem spominu človeštva in zaščita človekovih pravic je predpogoj za preprečevanje teh grozodejstev v prihodnje.