Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E)
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi. Kot osrednje mesto in instrument varstva zasebne lastnine predstavlja enega temeljev naše družbene in gospodarske ureditve. Temu primerno mora biti normativni okvir, ki ureja njeno delovanje, stabilen, posegi vanj pa premišljeni. Predlog zakona uvaja prve večje spremembe in dopolnitve Zakona o zemljiški knjigi v zadnjih desetih letih, ki pa ne prinaša konceptualnih sprememb, temveč nujne in redne posodobitve zakonskega okvira, ki naj zagotovijo nemoteno in usklajeno delovanje sistema.
Spremembe in dopolnitve ZZK-1 so bile potrebne zaradi zadnje novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ki je v slovenski pravni red prinesel institut povezanih nepremičnin. Ker ta za implementacijo potrebuje tudi ustrezna pravila glede zemljiškoknjižnih vpisov teh nepremičnin, je bilo potrebno dopolniti tudi ZZK-1.
Novelacija pa daje tudi priložnost, da so se v zakon vnesle oz. v njem izboljšale rešitve, na katere opozarjajo uporabniki oziroma na katere kaže praksa. Med ključnimi posegi sodijo določbe, ki so povezane z digitalizacijo postopka pred overitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, torej postopka pred Finančno upravo. Novela prinaša podlago, da bo lahko notar pogodbo poslal po elektronski poti in po tej isti poti prevzel tudi potrdilo o plačilu davka. S tem bo tudi ta del postopka v celoti digitaliziran in bo lahko potekal hitreje, s čimer bosta strankam prihranjena dodatna pot in čas.
Prav tako zakon določa vrsto drugih rešitev, katerih namen je strankam olajšati uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, kot na primer novo pravilo o izbrisu pravic, ki prenehajo s smrtjo oseb, spreminjajo se tudi določbe, ki urejajo dostop do t. i. zaščitenih vpisov, in sicer na način, da se državnim organom omogoča neposredno dostop do teh podatkov, seveda le ob pogoju, da le to potrebujejo za izvajanje svojih nalog in pooblastil.
Z zakonom se tudi nadaljuje smer, ki je bila začrtana z novelo Zakona o pravdnem postopku, in sicer, da se intervencija Vrhovnega sodišča RS razširi na vsa pravna področja, in se mu tako omogoči, da tudi na tem področju razvija zemljiškoknjižno pravo s tem, ko prek revizije odloča o pomembnih pravnih vprašanjih s tega področja in skrbi za enotno uporabo prava. Prav tako pa zakon vsebuje rešitve, ki so namenjene varstvu upnikov in preprečitvi razpolaganja z vrstnim redom pridobitve lastninske pravice v primeru, ko se nad upnikom začne izvršba, ali ko je lastniku že preprečeno samo razpolaganje z lastninsko pravico.