Minister za kulturo dr. Simoniti je najprej predstavil prednostne naloge s področja avdiovizualnega sektorja in medijev. Spomnil je na skrb zbujajoče podatke Evropskega avdiovizualnega observatorija, ki kažejo, da je evropski avdiovizualni sektor v letu 2020 izgubil več kot 10-odstokov prihodkov glede na predhodno leto. To med drugim pomeni, da je v državah članicah EU financiranje izvirne evropske produkcije upadlo za več kot 3 milijarde evrov. Poleg tega je pandemija covida-19 naglo spremenila trg in uporabniške navade. Kot je izpostavil, je zaradi ukrepov zapiranja kinematografov prihodek iz naslova kinematografskih vstopnic po vsej Evropi padel od 70- do 80-odstotkov. V teh razmerah so velike ameriške družbe začele prevzemati monopol na trgu ponudnikov storitev na zahtevo. Te nagle spremembe nas morajo še dodatno spodbuditi, meni minister dr. Simoniti, med drugim k razmisleku o tem, kako na globalnem digitalnem trgu čim bolj uspešno izrabiti ključne prednosti evropskih avdiovizualnih vsebin, to so njihova izvirnost, kulturna raznolikost in svoboda ustvarjanja.

Sledila je predstavitev prednostnih nalog s področja kulture. V ospredju teh nalog bodo razprave o temi, katere jedro je vtkano v pobudo Evropske komisije novi evropski Bauhaus. Pobuda se, kot je pojasnil minister za kulturo dr. Simoniti, »pragmatično usmerja v izboljšave bivalnega okolja v mestu in na podeželju, pri čemer arhitekturni premisleki ob razumevanju vseh izzivov sodobnega sveta, ki narekujejo uveljavitev nove tehnologije, ne bodo zaobšli tistih temeljev, ki jih nosi in predstavlja kulturno izročilo – tradicija in kulturna dediščina«. Povedano drugače, trajnostne rešitve bivanja lahko dosežemo le s »tehtnim premislekom o odgovornosti za prihodnost dediščine in kulturnega izročila,« je bil jasen minister za kulturo dr. Simoniti. Ob tem je izrazil veselje, da Slovenija predseduje ravno v času, ko pobuda začenja prehajati od besed k dejanjem.

Ob koncu pa je minister dr. Simoniti predstavil še naloge slovenskega predsedstva, usmerjene na odpravo posledic pandemije covida-19 v kulturnih in kreativnih sektorjih. Ob tem je minister dr. Simoniti izrazil tako skrb, ker so posledice na določenih področjih kulture in ustvarjalnosti, na primer v avdiovizualnem in medijskem sektorju, zelo velike, kot upanje, ker so nekatere države članice EU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost že namenile sredstva za kulturne vsebine, povezane z digitalnimi, zelenimi in inovativnimi vsebinami. Poleg tega je spodbudno določilo, meni minister, ki določa, da morata biti v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost za področje kulture zagotovljena najmanj 2-odstotka predvidenih nacionalnih sredstev. Pri okrevanju in odpornosti na področju kulture je med znanilci boljše prihodnosti tudi novi program Ustvarjalna Evropa 2021–2027, saj predstavlja, kot meni minister, »široko pahljačo podpore in spodbude kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju«. Spomnil je tudi na pred kratkim sprejete smernice Evropske komisije, ki dopolnjujejo in podpirajo ukrepe držav članic pri odpravljanju posledic novega izbruha koronavirusa na kulturnem in kreativnem sektorju.

Ob koncu je minister za kulturo dr. Simoniti na kratko povzel kulturni program ministrstva za kulturo v času slovenskega predsedovanja in napovedal strokovni konferenci, ki bosta jeseni potekali v Ljubljani. Ena na temo pravice do dediščine kot spodbudi za trajnostni razvoj ter druga na temo širše dostopnosti in konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.