Skupni sestanek generalnih direktorjev za zdravila držav članic EU in Odbora za farmacijo
Razprava je bila osredotočena na iskanje skupnih EU rešitev, ki lahko izboljšajo dostopnost oz. razpoložljivost zdravil in hkrati naslavljajo problematiko pomanjkanja zdravil, zlasti tam, kjer lahko prihaja do pomanjkanja poslovnega interesa, kot se dogaja na področju protimikrobnih zdravil ali pa v primeru generičnih oz. starejših zdravil za onkološka zdravljenja na področju spreminjanja namena uporabe zdravil brez patentne zaščite. S tem prispevajo tudi h krepitvi Evropske zdravstvene unije in uresničevanju Evropske strategije za zdravila.
Prvi dan so bile obravnavane vsebine, vezane na inovacije, dostopnost in razpoložljivost protimikrobnih zdravil v EU.
Poudarjen je bil pomen nadaljnjih celovitih ukrepov na področju protimikrobnih zdravil. Pomembno je graditi na in izkoristiti do sedaj razvito znanje ter medsebojno sodelovanje.
Protimikrobna rezistenca (AMR) je tiha pandemija in EU mora vložiti vsa prizadevanja v reševanje tega problema zato, da bi preprečila krizo v prihajajočem obdobju.
Države članice so razpravljale o možnosti prostovoljnega modela, ki bi temeljil na skupni nabavi, izhajajoč iz izkušenj z oskrbo s cepivi proti covid-19 in hkrati ne bi spodbujal prekomerne uporabe antibiotikov. Model bi veljalo najprej projektno preizkusiti.
Revizija farmacevtske zakonodaje EU je priložnost, da preučimo različne vzpodbude, hkrati pa obravnavamo vsa druga vprašanja, povezana z razpoložljivostjo, dostopnostjo in uporabo protimikrobnih zdravil.
Evropska Komisija je napovedala, da se bodo razprave o prihodnjih ukrepih na ravni EU in reviziji farmacevtske zakonodaje nadaljevale na njenih prihodnjih sestankih.
Drugi dan je potekala razprava o možnih rešitvah, ki bi podpirale uporabo že odobrenih zdravil brez patentne zaščite za nove terapevtske uporabe, zlasti na področju onkologije, kjer obstaja velik neizkoriščen potencial. Spremenjeni namen uporabe že odobrenih zdravil bi omogočil učinkovitejša in cenovno dostopnejša zdravila za zdravljenje raka na področjih neizpolnjenih potreb. Iskanje spremenjene uporabe zdravil se je izkazalo kot učinkovito v trenutni pandemiji. Zaradi pomanjkanja finančnega interesa s strani farmacevtske industrije je za dosego tega cilja nujna vključitev nekomercialnih deležnikov, kot so akademske ustanove in neprofitne organizacije, kar predstavlja številne izzive na poti odobritve spremenjene uporabe že odobrenega zdravila. Zato je nujno ustvariti ustrezno okolje, ki bo podprlo nekomercialne deležnike pri njihovih aktivnostih pridobivanja podatkov za nove terapevtske uporabe.
Farmacevtska strategija za Evropo, Evropski načrt za boj proti raku, napovedani Evropski organ za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) ter Evropski prostor zdravstvenih podatkov ponujajo priložnost za skupne ukrepe na ravni EU kot odziv na potrebe v javnem zdravju.