Zaščitna strategija ob jedrski in radiološki nesreči

Vlada je sprejela Zaščitno strategijo ob jedrski in radiološki nesreči kot načelno in dolgoročno usmeritev na področju zagotavljanja pripravljenosti Republike Slovenije na jedrske in radiološke nesreče.

Zaščitna strategija je dokument, ki daje usmeritve za sprejemanje zaščitnih ukrepov ob morebitni jedrski in radiološki nesreči. Sestoji iz navodil, kako upoštevati merila, pomembna za sprejem odločitev. Vsebuje tudi navodila, katere zaščitne ukrepe izvajati skupaj s sprotnim ocenjevanjem učinkovitosti njihovega izvajanja in prilagajanja na podlagi dejanskih razmer na terenu in razpoložljivih informacij tako, da se prejme čim manjša doza (t. i. preostala doza), vendar ne za vsako ceno in le do ravni, do katere je prilaganje glede na zahtevnost in izvedljivost ukrepov še smiselno. Strategija v vseh fazah nesreče sledi trem glavnim ciljem ukrepanja ob nesreči, in sicer reševanje življenj, preprečevanje determinističnih učinkov sevanja in zmanjšanje stohastičnih učinkov sevanja. Glavni končni cilj, ki se zasleduje ob prenehanju nesreče, je, da se v družbi znova vzpostavijo družbene in gospodarske dejavnosti.

Gradivo je nastalo zaradi priporočila neodvisnega mednarodnega pregleda stanja na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče iz strani mednarodne pregledovalne misije EPREV (»Emergency Preparedness Review Mission«), ki je bila v Sloveniji izvedena novembra 2017. Po misiji je bil izdelan Akcijski načrt po misiji EPREV, ena od aktivnosti tega Akcijskega načrta pa je bila tudi »priprava zaščitne strategije, vključno s celovito strategijo monitoringa«.

Pri pripravi strategije so poleg Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost kot nosilke te naloge sodelovali tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Institut Jožef Stefan in Zavod za varstvo pri delu d. o. o.

10. Poročilo o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov za obdobje junij 2019 – april 2021

Vlada se je seznanila z 10. Poročilom o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) za obdobje junij 2019 – april 2021, s predlogi ukrepov za pospešitev postopkov njihove priprave.

Vlada je naložila vsem ministrstvom, da v okviru opravljanja nalog iz svoje delovne pristojnosti zagotavljajo pripravo strokovnih gradiv, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki se nanašajo na urejanje prostora, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in ob upoštevanju časovnic priprave DPN.

Vlada je prav tako sprejela ukrepe za pospešitev priprave DPN, ki so navedeni v IV. točki poročila iz 1. točke tega sklepa, in nalaga Ministrstvu za okolje in prostor, da o realizaciji aktivnosti poroča enkrat letno, v začetku leta za preteklo leto.

Konec aprila letos je bilo v pripravi 60 DPN, in sicer za naslednje prostorske ureditve državnega pomena: 6 za železniške ureditve; 24 za ureditve s področja cest; 3 za letališča; 7 za plinovode; 6 za daljnovode; 11 za elektrarne; 3 za ostalo.

Na podlagi analize spremljanja priprave vseh DPN (zajema podatke od 1. 6. 2019 do 30. 4. 2021) je ugotovljeno, da dinamika priprave DPN, kljub številnim že izvedenim aktivnostim za pospešitev, v mnogih primerih še vedno ne sledi določenim časovnicam. Glede na preteklo prakso so najpomembnejši naslednji razlogi: dolgotrajna in zahtevna usklajevanja z varstvenimi resorji; dolgotrajna usklajevanja v lokalnih okoljih za zagotovitev družbene sprejemljivosti; investitorji pogosto ne zagotavljajo pravočasno strokovnih podlag ali pa so te po vsebini neustrezne.

Prenehanje koncesije za odvzem podzemne vode Pivovarna Laško Union

Vlada je izdala odločbo, s katero se ugotovi, da je koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB 1, ZB 2, ZB 2/1, ZB 3, ZB 4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač, podeljene z odločbo št. 35501-12/2005/6 z dne 25. 6. 2005, družbi Pivovarna Laško d. d., Trubarjeva ulica 28, Laško (sedaj Pivovarna Laško Union d. o. o., Pivovarniška 2, Ljubljana), v celoti prenehala.

Koncesionar je v dopisu avgusta 2019 Ministrstvo za okolje in prostor obvestil, da je v letu 2018 prenehal uporabljati vodo iz vodnega zajetja LURD za polnjenje pijač. Sporazum o prenehanju koncesijske pogodbe je bil podpisan junija letos, zaradi česar vlada na podlagi Zakona o vodah izdaja ugotovitveno odločbo o prenehanju koncesije, ki je bila podeljena družbi Pivovarna Laško.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 se uvrsti projekt Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki – faza D-G

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 uvrsti projekt 2555-21-0005 Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki – faza D-G.

Občina Šentjur je na območju Voglajne in njenih pritokih Slomščica, Pešnica in Kozarica močno poplavno ogrožena. K reševanju zagotavljanja večje poplavne varnosti se je pristopilo že leta 2003. V sklopu celovite rešitve protipoplavnih ukrepov se je projekt razdelilo na sedem faz (od A do G), ki so del celovitega projekta »Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoku v Šentjurju«. Fazi  A in B sta že izvedeni, faza C se izvaja in bo predvidoma zaključena jeseni letošnjega leta.

Predmet tega projekta so tako ukrepi faz od D do G, ki zajemajo izgradnjo dveh suhih zadrževalnikov Črnolica (faza D) in Pešnica (faza E), ureditve na Voglajni na vzhodnem delu Šentjurja (faza F: visokovodni armiranobetonski zid, razbremenilni kanal, visokovodni nasip in regulacija Voglajne) ter izgradnja prodne pregrade v Hudičevem grabnu (faza G). Investicijska vrednost projekta znaša skoraj 12 milijonov EUR z DDV. Projekt bo v višini 456 tisoč EUR sofinanciran s strani Občine Šentjur, znesek v višini 11,5 milijona EUR pa bo zagotovljen iz sredstev Sklada za vode. Dela se bodo izvajala v obdobju od leta 2021 do vključno leta 2025.

Mnenje o Predlogu zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo

Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo (ZPPPPEU), ki ga je 11. 6. 2021 Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper.

Vlada se ne strinja s predlogom zakona, saj se navedena problematika rešuje z Uredbo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki je bila v javni obravnavi do 18. 6. 2021 in se nadaljuje s postopkom sprejema na vladi. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša le 5. člen Direktive (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ne pa tudi ostale zahteve iz navedene direktive, kot so zmanjšanje porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, zahteve za označevanje, razširjena odgovornost proizvajalcev plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ločeno zbiranje in ukrepi za ozaveščanje.