S tem projektom Evropska komisija vzpostavlja neodvisni kontrolni mehanizem, namenjen krepitvi vladavine prava. Poleg letnega poročila o vladavini prava, pregled stanja na področju pravosodja EU spremlja razvoj vladavine prava v državah članicah. Oba dokumenta sta ključna elementa politike vladavine prava EU, ponujata pa različne perspektive. Kot kaže pregled stanja pravosodja EU za leto 2021, se je učinkovitost pravosodnih sistemov v veliki večini držav članic znova izboljšala.

V letu, ki ga je zaznamovala svetovna zdravstvena kriza, so bili tudi pravosodni sistemi držav članic EU na preizkušnji. In prav kriza je opozorila, kakšen pomen ima učinkovit pravosodni sistem za vladavino prava in zaščito temeljnih pravic v posamezni državi članici.

Ministrstvo za pravosodje šteje Justice Scoreboard kot pomembno informacijsko orodje, ki kaže učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov z zagotavljanjem objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov. Podatki postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Večina podatkov se nanaša na leto 2019, razen glede posegov v postopkovne ureditve in glede dojemanja neodvisnosti sodstva.

V letošnjem poročilu se, glede Republike Slovenije, kaže trend zmanjševanja pripada novih sodnih zadev, ter večjega obvladovanja reševanja zadev s strani sodstva. Poleg tega se skrajšuje tudi čas reševanja vseh civilnih in gospodarskih zadev.

Glede kakovosti pravosodnih sistemov se poročilo še bolj osredotoča na digitalizacijo pravosodja. V tem oziru je Slovenija uvrščena v sam vrh držav članic pri razpoložljivosti spletnih informacij o pravosodnem sistemu za širšo javnost, ter pri e-poslovanju sodišč, zlati glede civilnih postopkov. Opazen je napredek na področju pravil, ki omogočajo izvedbo videokonferenc in možnost predložitve dokazov v digitalni obliki. Slovenija je v tej kategoriji med najvišje uvrščenimi državami. Enako visoko mesto Slovenija ohranja v elektronski komunikaciji med sodišči, odvetniki in drugimi subjekti. Tako pri sodstvu kot tožilstvu so v teku projekti, za katere je pravne podlage pripravilo ministrstvo, ki bodo še v večji meri omogočili elektronsko poslovanje pravosodja. Zato se na ministrstvu glede digitalizacije pravosodja nadejamo še boljših rezultatov v prihodnjih letih. 

Opažena je tudi visoka stopnja zagotavljanja največje koristi otroka v slovenskem pravosodju – zlasti glede zagotavljanja otroku prijazne in varne obravnave in krepitve otroku prijaznega pravosodja. K slednjemu bo še dodatno doprinesel v letu 2020 sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke ter izvedbeni projekt »Hiša za otroke«.

Že tretje leto zapored pa se je dojemanje neodvisnosti sodstva v Sloveniji izboljšalo tako s strani splošne javnosti kot s strani gospodarstva.