Pripravljenost na izvedbo ključnih dogodkov in prednostne teme med predsedovanjem naše države Svetu EU na obrambnem in področju zaščite in reševanja je predstavil generalni direktor Direktorata za obrambno politiko mag. Uroš Zorko. Na konferenci sta sodelovala tudi vodja projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja Slovenije Svetu EU Vlasta Vivod in vodja sektorja za evropske zadeve mag. Mateja Kirn.

Slovenija je s 1. julijem prevzela Predsedovanje Svetu EU, kar je pomembna in odgovorna naloga naše države, tudi na področju Skupne varnostne in obrambne politike EU, kjer je Ministrstvo za obrambo aktivno vključeno, je uvodoma dejal generalni direktor Direktorata za obrambno politiko mag. Uroš Zorko. Glavne prednostne naloge na nacionalni ravni odlično odraža uradni slogan slovenskega predsedovanja – Skupaj. Odporna. Evropa. Na našem ministrstvu sledimo predvsem cilju krepitve odpornosti ter prioriteti Varne Evropske unije, ki je sposobna zagotavljati stabilnost v svoji soseščini.

Ministrstvo za obrambo bo med predsedovanjem organiziralo in aktivno sodelovalo pri skoraj 40 dogodkih, ki bodo v Sloveniji in Bruslju oziroma bodo izvedeni v spletni obliki. Osrednji politični dogodek v Sloveniji bo neformalno srečanje obrambnih ministrov EU 1. in 2. septembra na Brdu pri Kranju, istočasno bo potekal Blejski strateški forum, v okviru katerega bo izvedena okrogla miza o prihodnosti evropske obrambe in varnosti. Pomemben dogodek bo tudi neformalno srečanje direktorjev EU za obrambno politiko 15. in 16. julija na Bledu, na katerem bo osrednja tema krepitev odpornosti v okviru Strateškega kompasa. Generalni direktorji za civilno zaščito držav članic EU se bodo na Brdu pri Kranju sestali 11. in 13. oktobra, osrednji dogodek na vojaški ravni pa bo sestanek načelnikov generalštabov EU 26. in 27. oktobra.

Na Ministrstvu za obrambo bomo med predsedovanjem sledili trem vsebinskim prioritetam, in sicer sodelovanju med EU in Natom, Zahodnemu Balkanu ter energetski učinkovitosti obrambnega sektorja. Potrebo po okrepljenem strateškem sodelovanju med EU in Natom po besedah mag. Uroša Zorka narekujejo trenutne varnostne razmere. Čeprav je bil v zadnjih letih tu dosežen znaten napredek, je možnosti za poglobitev sodelovanja precej, zlasti na področjih vojaške mobilnosti, vpliva podnebnih sprememb na varnost in obrambo, hibridnih in kibernetskih groženj ter izboljšanja civilno-vojaškega sodelovanja v krizah. V tej luči se bomo zavzemali za podpis tretje skupne izjave o EU-NATO sodelovanju, ki bo dodatno opredelila strateško partnerstvo med organizacijama. S krepitvijo EU-NATO sodelovanja krepimo tudi transatlantske odnose, ki so z novo ameriško administracijo doživeli nov zanos.  Druga prioriteta je povezana z regijo Zahodnega Balkana. Tukaj bo ministrstvo sledilo nacionalni prioriteti podpiranja držav pri približevanju evroatlantskim povezavam, in sicer preko vključevanja držav regije v mehanizme Skupne zunanje in varnostne politike. Osrednji politični dogodek na nacionalni ravni bo Vrh EU-Zahodni Balkan, ki ga bo Slovenija gostila 6. oktobra.  Tretja prioriteta je povezana z izboljšanjem energetske učinkovitosti obrambnega sektorja. V tem kontekstu bomo zasledovali okoljske cilje EU, ki so bili sprejeti v okviru Evropskega zelenega dogovora (European Green Deal). Poleg navedenega bomo na ministrstvu zelo dejavni pri podedovani agendi Skupne varnostne in obrambne politike, predvsem pri oblikovanju procesa Strateškega kompasa. Njegov namen bo jasno zastaviti ambicije in smer razvoja obrambne politike EU v naslednjem desetletju ter znotraj tega bolje povezati različne obrambne pobude in aktivnosti.

Ministrstvo za obrambo bo predsedovalo tudi nekaterim delovnim skupinam Sveta, in sicer horizontalni delovni skupini za krepitev odpornosti in zoperstavljanje hibridnim grožnjam ter delovni skupini za civilno zaščito. Hibridne grožnje so izredno medsektorska vsebina, zato bo cilj našega predsedovanja ozaveščanje in pregled dojemanja hibridnih groženj, da se bomo lahko na njih ustrezneje odzivali.  Prizadevanja na področju civilne zaščite bomo usmerili v krepitev odpornosti na naravne in druge nesreče ter krepitev odpornosti kritične infrastrukture v smeri, da bo Unija bolj sposobna nuditi podporo državam članicam pri odzivanju na različne krize in nesreče.

Video posnetek konference (youtubeMORS)