Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Geršak na okrogli mizi »Digitalizacija MSP kot pospešek za oživitev gospodarstva - Kaj še moramo storiti?«

Različne študije kažejo, da so se mala in srednja podjetja (MSP) soočala z večjimi tveganji ob pandemiji, pri čemer so bila podjetja z višjo stopnjo digitalne zrelosti bolj odporna na izzive, ki so jih prinesli omejevalni ukrepi in krizna situacija. Po koncu pandemije se bo pomen digitalizacije še povečeval, zato je pomembno slovenska podjetja podpreti pri osvajanju digitalnih kompetenc in uvajanju sodobnih tehnologij. Poiskati moramo tudi nove načine, kako ustvarili spodbudno in prebojno poslovno okolje, so bile med drugim iztočnice za razpravo na današnji spletni okrogli mizi Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, na kateri je sodeloval tudi državni sekretar Ministrstva za javno upravo (MJU) mag. Peter Geršak.

državni sekretar sedi za mizo pred računalniškim monitorjem, v ozadju modri pano Ministrstva za javno upravo in predsedovanja EU

državni sekretar mag. Peter Geršak na okrogli mizi (spletni dogodek) | Avtor Ministrstvo za javno upravo

1 / 3

Sogovorniki so v okviru diskusije razpravljali o tem, kakšne so možnosti za »digitalni pospešek« mikro, malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Na začetku je bila predstavljena študija "European SMEs - Transformation, Innovation and Resilience in the COVID-19 Pandemic" (Evropska mala in srednja podjetja - preobrazba, inovacije in odpornost v pandemiji COVID-19), sledila pa je okrogla miza, kjer so strokovnjaki osvetlili ključne vidike digitalizacije podjetij, potrebne ukrepe ter storitve poslovnega okolja, ki so pomembne za MSP.

Na okrogli mizi so poleg državnega sekretarja mag. Geršaka sodelovali še Dr. Maksim Belitski, izredni profesor za podjetništvo in inovacije na Univerzi v Readingu, raziskovalec na O'Neill School of Public and Environmental Affairs iz Univerze Indiana, Bloomington, Joško Mrndže, direktor Google Adriatics, Marko Hren, sekretar na Sektorje za koordinacijo pametne specializacij, SVRK, Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega središča Slovenije, mag. Alenka Marovt, državna sekretarka MGRT, Timotej Gala, direktor HTTPOOL d.o.o., Primož Zupan, direktor MBills d.o.o.
Andrej Guštin, direktor CREApro d.o.o., prof. dr. Andrej Brodnik, redni profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerze na Primorskem, dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Dogodek je povezoval Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, ki je uvodoma izpostavil, da so informacijska tehnologija in digitalna orodja postala rešilno sredstvo za mala in srednje velika podjetja, ki jih je prizadela pandemija. V zadnjem letu je uporaba digitalnih tehnologij v podjetjih dobila zagon brez primere in ruši stare poslovne navade ter ustvarja nove, bolj produktivne prakse.

Državni sekretar Geršak je v diskusiji izpostavil, da področje digitalne preobrazbe gospodarstva stremi k doseganju večje konkurenčnosti, učinkovitosti, prilagodljivosti in rasti podjetij ter dvigu dodane vrednosti na zaposlenega. To bo posledično na eni strani pospešilo uporabo naprednih digitalnih tehnologij v poslovnih procesih, na drugi strani pa bo tudi s prilagoditvijo regulatornega okvira omogočilo tudi boljše prilagajanje podjetij potrebam trga. Ob tem je izpostavil ključne elemente, ki so pomembni za doseganje želenega poslovnega okolja in podpore: odprava administrativnih ovir, to je prilagoditev in poenostavitev zakonodaje ter javnih storitev, krepitev in podpora razvoju poslovnega okolja, ki spodbuja digitalizacijo gospodarstva (SRIP-i, DIH, zbornice, grozdi, standardi,  …), celovita digitalna transformacija gospodarstva, tako industrijskih kot tudi neindustrijskih panog, dvig digitalnih kompetenc skladno z razvojem digitalnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter spodbude za raziskave, razvoj in inovacije.

Izhajajoč iz navedenega je cilj nove Strategije digitalne Slovenije 2030 opredelitev ključnih krovnih področij in ciljev, ki so potrebni za želeni preboj na področju digitalne preobrazbe v Sloveniji, je poudaril Geršak ter dodal, da gre za izjemno horizontalno področje, kjer je dialog z deležniki in številnimi resorji ključen in ga tudi že vodimo.

Področja, ki bodo izpostavljena v strategiji so: digitalna vključenost, digitalne javne storitve, gigabitna povezljivost, pametna digitalna preobrazba v družbo 5.0 (podatki, umetna inteligenca, IoT, itd.), kibernetska varnost in digitalna preobrazba gospodarstva. Podrobneje bodo posamezna področja opredeljena v ločenih izvedbenih načrtih/akcijskih načrtih/programih ipd., kjer bodo pristojni resorji za svoja specifična področja identificirali ukrepe za doseganje krovnih ciljev.

V drugem delu so se sogovorniki dotaknili tudi vprašanja glede dodatne podpore podjetjem za hitrejše vlaganje in razvoj novih rešitev, ki temeljijo na omrežjih 5G.

Držani sekretar je v tem delu okrogle mize poudaril, da je področje zagotavljanja ustrezne 5G infrastrukture in rešitev na tej infrastrukturi zelo pomembno za prihodnji razvoj. »Ob tem moram poudariti, da je v Sloveniji ključno, da po celotnem ozemlju države zagotovimo ustrezne širokopasovne povezave, ki posamezniku omogočajo delo na daljavo, šolanje na daljavo itd., skratka dnevno opravljanje aktivnosti, ki so se ob epidemiji COVID izkazale kot potrebne. V ta namen vlada spodbuja gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Trenutno je v teku že peti Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«. Sami projekti 5G infrastrukture bodo v prihodnje predvidoma podprti preko CEF instrumenta za povezovanje Evrope (The Connecting Europe Facility - program financiranja EU za spodbujanje rasti, delovnih mest, vključenosti in konkurenčnosti z učinkovitim povezovanjem prometnih, energetskih in digitalnih omrežij v državah članicah EU in med njimi). Pričakujemo pa tudi, da bodo 5G projekte tudi v prihodnje ustrezno naslavljali v zasebnem sektorju, kar je prav tako pomembno za nadaljnji razvoj. Glede 5G rešitev in Interneta stvari imamo na MJU trenutno v teku javni razpis za Pametna mesta in skupnosti, kamor se je prijavilo 14 konzorcijev, ki jih sestavlja okoli 175 občin. V novem večletnem finančnem načrtu načrtujemo kohezijska sredstva za nadaljevanje javnih razpisov za projekte, ki potrebujejo 5G infrastrukturo.«