Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu dejal, da je na pravkar končanem zasedanju predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja za naslednjih šest mesecev tega leta. "Prioritete predstavljamo v upanju, da je naslednjih šest mesecev čas vračanja v normalnost, v čas pred krizo in da bodo lahko nekatere strateške prioritete ali vsaj razprava o njih ponovno na dnevnem redu," je dejal premier. Ob tem se je zahvalil nemškemu in portugalskemu predsedstvu za sodelovanje. "Skupaj v triu smo v zadnjem letu že delali na prioritetah, še posebej na okrevanju in odpornosti. Pri tem nas čaka še nekaj korakov, potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na Svetu EU, sicer pa je Komisija glavnino dela že opravila po tem, ko je bil julija lani dosežen zgodovinski dogovor o novi generaciji EU in sredstvih, ki jih potrebujemo za čim hitrejše okrevanje," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da nas veselijo tudi dobre napovedi gospodarske rasti v evrskem območju in EU, "še posebej, ker je Slovenija v špici po teh napovedih in podatkih o nizki brezposelnosti."

"V prvih dveh tretjinah tria predsedovanja je bilo opravljeno veliko delo v zelo težkih razmerah. V tem času se je EU po kaosu v prvih mesecih prejšnjega leta postavila na noge z že omenjenim dogovorom o hitrem okrevanju in s hitro registracijo preizkusa in uporabe cepiv ter ne nazadnje tudi s hitrim dogovorom o evropskem digitalnem covidnem potrdilu," je dejal premier Janša in dodal, da smo dokazali, da je EU tu zato, da "se enotno in učinkovito odzove v krizah, kakršna je bila ta epidemija, ki je simetrično prizadela vse države članice in celotno EU."

"Prioritete tega semestra so med okrevanjem in odpornostjo po epidemiji in med razpravo o prihodnosti EU in Evrope na konferenci o prihodnosti Evrope, ki se je začela v maju," je dejal predsednik vlade in izrazil upanje, da bo teh šest mesecev dejansko pomenilo prehod od ukvarjanja s krizo in reševanja posledic krize do usmerjenosti v strateške dileme, ki so pred nami. "Je pa to odvisno od tega, ali bomo dejansko dosežke evropske in svetovne znanosti, ki so izraženi v učinkovitih cepivih proti koronavirusni bolezni dejansko uporabili in do jeseni precepili zadostni del evropskega prebivalstva, tako da bomo lahko jeseni ne le živeli normalno, ampak se osredotočili na ključne izzive," je poudaril predsednik vlade. "Potrebujemo skupno evropsko kampanjo, kjer bodo ugledni, znani, priljubljeni športniki, umetniki, mnenjski voditelji nagovorili ljudi, da uporabijo ta dosežek evropske znanosti oziroma cepiva, ki jih je na voljo dovolj," je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da je čudež, da smo v tako kratkem času dobili cepiva in je stekla njihova proizvodnja. "Bila bi velikanska škoda, da bi bilo jeseni vse zaprto zato, ker nismo sposobni prepričati ljudi, naj ta dosežek uporabijo," je opozoril predsednik vlade. Omenil je tudi nekatera zunanjepolitična vprašanja. "Odnosi z Rusko federacijo, Turčijo, Kitajsko, Severnoatlantsko zavezništvo, dogajanje v Podsaharski Afriki, kjer ljudje živijo z grožnjo terorizma, ne bodo na dnevnem redu kot četrta, peta, šesta točka, temveč prej", je povedal predsednik vlade in dodal, da strateški odziv na strateške izzive pomeni tudi širitev EU. "Veseli smo, da bosta v tej polovici leta dva pomembna sestanka evropskih voditeljev namenjena širitvi. Prvi bo 6. oktobra v Sloveniji, kjer se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana. Tu upamo, da bo prišlo do konkretnih prebojev pri hitrejšemu vključevanju in približevanju nekaterih zahodno balkanskih držav k EU. Decembra pa je na seji Evropskega sveta predvidena tudi obravnava vzhodnega partnerstva oziroma vprašanja, povezanega z odnosi med EU in vzhodno soseščino, kjer upamo, da bomo lahko storili nekatere korake, da ne bomo še naslednja leta tarča zamrznjenih konfliktov v soseščini," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Veliko izzivov je pred nami in upajmo, da se bomo lahko srečevali v razmerah, ko se bomo fizično srečevali in ko ne bo vse potekalo prek ekranov, ampak da bomo lahko naredili pomembne korake naprej," je zaključil predsednik vlade.

Predsednik vlade je nato na novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev in novinark. Glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev je znova pojasnil, da se Slovenija ne umika iz sistema, da pa je prišlo do zapleta zaradi naše notranje zakonodaje. "Postopek ponavljamo in ga bomo, kar zadeva vlado, končali do jeseni, tožilski svet pa ima v rokah del postopka in je to odvisno tudi od njih," je poudaril predsednik vlade in dodal tudi, da bi bilo dobro, da bi v tem mehanizmu delovale vse evropske države. "Žal mi je, da se ukvarjamo z dvema tožilcema iz Slovenije, nihče pa se ne vpraša, zakaj Danska, Poljska, Madžarska, Švedska ne sodelujejo pri tem mehanizmu," je dejal premier. Dodal je, da sov EU številne težave, o katerih bi bilo vredno poročati in so tisočkrat večje od imenovanja dveh evropskih tožilcev.

Na vprašanje glede sodelovanja s pododborom Libe in svobode medijev je premier dejal, da "z naše strani ni bilo težav ali ovir, da pododbor pride v Slovenijo in pregleda primere, vezane na svobodo medijev in vladavino prava. Celo povabili smo Evropsko komisijo k nam, da vse preveri. Upam, da se bo skupina, ki bo prišla v Slovenijo, pogovarjala z različnimi ljudmi, in ne le tistimi, ki stanje prikazujejo enostransko." "Kar zadeva medijsko svobodo v Sloveniji že tretjič vodim vlado in vedno, ko jo vodim, se na indeksih medijske svobode Slovenija dvigne," je še dejal premier in dodal, da je Slovenija po omenjenem indeksu tudi lansko leto napredovala. "Je pa veliko izvoza politične situacije v Sloveniji v evropske institucije, kjer nihče ne govori slovensko in kjer so odvisni od tega, kar kdo pove. Preden pa sodite o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji, vas vabim, da pridete v Slovenijo s prevajalcem, živite pri nas en teden in boste videli, kakšen je odnos medijev do vlade ter obratno," je še poudaril premier.

Glede širitve EU predsednik vlade Janez Janša meni, da je širitev EU strateški odgovor na aktualna vprašanja. "V zadnjih 15 letih se EU ni širila, z eno izjemo, temveč se je krčila, širil pa se je nekdo drug z drugačnimi vrednotami, ki ne prispeva k stabilnosti v soseščini, ustvarja zamrznjene konflikte, zato da se EU ne bi širila, tako se porablja več časa, več sredstev in več energije, ko se iščejo taktični odgovori za posledice," je dejal premier. "Slovenci privoščimo članstvo v EU vsem. Ker smo ga sami dosegli, vemo, kaj to pomeni, pomagamo državam kandidatkam tudi iz tega razloga, ker je to dobro za nas, zanje, za EU, ker je to strateški odgovor na strateške izzive v naši soseščini," je poudaril predsednik vlade in dodal, da širitev v zadnjih 15 letih ni bila prednostna naloga, "ker smo se ukvarjali s krizami, vendar pa EU lahko dela velike korake naprej na tistem področju, na katero se vsi osredotočimo."