Državni sekretar Irgolič je poudaril, da moramo izboljšati svet, v katerem še vedno prevladuje miselnost, da je surovin neskončno veliko ter da jih lahko le vzamemo, izdelamo stvari in jih zavržemo.

Zato moramo razmišljati o novih načinih in možnostih ter ustvarjati nove priložnosti, s katerimi bomo zagotovili trajnostno in ogljično nevtralno Evropo. Da bi to dosegli, moramo uspešno izvajati nove pobude za biogospodarsko politiko, kar pa je mogoče le z znanstvenim napredkom in naložbami v izobraževanje, raziskave in inovacije.

Biogospodarstvo je medsektorsko področje in zato zahteva poglobljeno in dolgoročno sodelovanje akterjev z različnih področij. Ta cilj bomo dosegli z razvojem sposobnosti razumevanja in vodenja.

Ključni izziv po mnenju državnega sekretarja Irgoliča, s katerim se moramo soočiti, je zagotovitev razvoja biogospodarstva in industrije na biološki osnovi v tistih delih Evrope, kjer obstajajo ustrezni pogoji za biogospodarske dejavnosti, vendar se ne izvajajo zaradi nezadostnih naložb, inovacij, infrastrukture ali znanja. S tega vidika je bila izmenjava strokovnjakov držav članic s področja biogospodarstva, ki jo je organizirala Evropska komisija s podporo neodvisnih strokovnjakov od septembra 2020 do julija 2021 odlična izkušnja za izmenjavo mnenj, najboljših praks in nasvetov. Mag. Irgolič se je predstavnikom Evropske komisije, držav članic in neodvisnim strokovnjakom zahvalil za njihova prizadevanja v sklopu teh delavnic vzajemnega učenja.

Kot je še opozoril državni sekretar, nam je pandemija COVID-19 pokazala naše omejitve, napake in pomanjkljivosti. Obenem pa smo bili v tem času priča tudi pozitivnim posledicam, saj nam je narava dokazala, da je sposobna hitro okrevati, če ji le damo priložnost. Zato je biogospodarstvo, ki temelji na načelih vzdržne in krožno zasnovane proizvodnje, predelave in rabe bioloških virov, naraven in logičen odgovor na izzive, s katerimi se trenutno soočamo, kot so podnebne spremembe in onesnaževanje.

Za zaključek je državni sekretar na slovenskem kmetijskem ministrstvu vse navzoče seznanil, da se bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU v tem polletju v luči doseganja podnebne nevtralnosti in zelenega prehoda še posebej zavzemala za spodbujanje trajnostnih prehranjevalnih verig, kmetijstva in ribištva. Poleg tega bo krepila vlogo gozdov in gozdarstva pri ohranjanju podeželskih območij, spodbujanju krožnega gospodarstva ter nadomestitvi fosilnih in energetsko bolj potratnih materialov z lesom.

Vabljeni, da si preberete celoten nagovor.