Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša v Državnem zboru predstavil šestmesečni program predsedovanja Slovenije Svetu EU

Predsednik vlade Janez Janša je na današnji 24. redni seji državnega zbora predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije s prednostnimi nalogami v drugi polovici leta 2021. V okviru predsedovanja Svetu Evropske unije si bo Slovenija pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.« prizadevala za okrevanje in večjo odpornost EU po pandemiji zaradi koronavirusa, za razmislek o prihodnosti Evrope, krepitev pravne države in evropskih vrednot ter za varnost in stabilnost v evropski soseščini.

Predsednik vlade predstavil šestmesečni program predsedovanja Slovenije Svetu EU

Predsednik vlade predstavil šestmesečni program predsedovanja Slovenije Svetu EU | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 3

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma govoril o porajanju vizije o združeni Evropi, ki je začela nastajati na ruševinah druge svetovne vojne. "Ustanovni očetje Evropske unije so želeli postaviti nek okvir, ki bi v prihodnje onemogočal, da bi se evropski narodi spet spopadali med sabo in da bi evropsko svobodo morala braniti država, ki je nastala iz tistih, ki so nekoč odšli iz Evropske unije." V nadaljevanju je poudaril, da je ideja o združeni Evropi najprej zaživela v zahodnem delu Evrope, njen vzhodni del pa je bil takrat pod čevljem drugega totalitarizma. "Možnost za oblikovanje Evrope, ki bo cela, svobodna in v miru s samo seboj, je nastopila šele po tem, ko sta razpadla dva socialistična imperija, Sovjetska zveza in Jugoslavija, ko se je podrl Berlinski zid in ko smo si tudi na vzhodni strani železne zaveze, v Vzhodni in Srednji Evropi, izborili prve večstrankarske volitve in omogočili ljudem, narodom, da so se sami odločali o svoji usodi." Slovenija je na to pot stopila pred 30 leti. Ob tem je poudaril, da smo Slovenci edini narod, ki je s skoraj enako večino na referendumu glasoval tako za lastno samostojnost kot za priključitev Evropski uniji. Podpora Evropski uniji, skupni evropski valuti, schengenskemu območju prostega gibanja, pretoka ljudi, idej in kapitala, je v Sloveniji še vedno visoka, je še dejal premier. "Je pa seveda Evropska unija danes drugačna, kot je bila takrat, ko smo vanjo vstopali."

V nadaljevanju predstavitve programa predsedovanja je poudaril, da je Slovenija prvič predsedovala Svetu EU leta 2008. "To je bila zadnja polovica nekega leta, v katerem smo v veliki meri še živeli neko pozitivno vzdušje, ki je nastalo po veliki širitvi." Že naslednja predsedujoča država pa se je, kot je dejal predsednik vlade, soočala z vojno v Gruziji, začetkom finančne in gospodarske krize, grožnjo po razpadu evrskega območja; komaj je Evropska unija po tej krizi zadihala, že so prišli migrantska kriza, okupacija Krima in konflikti v soseščini, sledila pa sta še brexit in pandemija. "V tem času je šla Evropska unija skozi vrsto kriz in pokazalo se je, da smo bili na večino od teh kriz slabo pripravljeni, da manjkajo nekateri skupni instrumenti, ki omogočajo Uniji soočanje s krizo." Ob tem je dejal, da v primeru resne krize, kot je bila pandemija, tudi skupni mehanizmi razpadejo in ne delujejo ter se, če na te izzive nismo pripravljeni, pokažejo vse slabosti globalizacije. Na tej podlagi je jasno in logično, je dejal premier, da sta prvi prednostni vsebini slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije okrevanje in odpornost. K navedenemu pa je Slovenija dodala še odpornost proti kibernetskim napadom in Konferenco o prihodnosti Evropske unije, v okviru katere bo potekal pogovor o strateških izzivih. Razpravo v okviru Konference o prihodnosti Evrope bomo omogočili vsem, ki želijo izraziti mnenje o tem, kako vidijo Evropsko unijo v predvidljivi prihodnosti, je dejal premier.

Glede preteklih predsedovanj Svetu EU je dejal, da je vse, kar so dosegli hrvaško, nemško in portugalsko predsedovanje Svetu EU, vredno spoštovanja, saj so predsedovanja potekala v težkih razmerah epidemije. Še posebej pozdravljamo dogovor o evropskem skladu za okrevanje, pozdravljamo izjemno hitrost, s katero je bil dosežen dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o evropskem digitalnem certifikatu, ki omogoča prosto gibanje znotraj EU. Dosežen je bil tudi dogovor o agenciji za azil. "To so dobra, pozitivna presenečenja, ki jih večina ni pričakovala." Glede širitve je predsednik vlade poudaril: "Če se ne širi EU, se širi nekdo drug, tudi v našo soseščino, mi pa se nato ukvarjamo s posledicami na taktični ravni. Soočamo se tudi s posledicami slabe demografske slike v EU, demografskega booma v naši soseščini in krizne situacije v podsaharski Afriki." Samo mehka moč, po njegovem mnenju, tu ne pomaga. Razprava o tem, ali EU potrebuje svojo vojsko in ali potrebuje trdo moč, pa, kot je dejal, traja predolgo.

"Vse to nas čaka v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije. Mi smo veseli, da smo vprašanje širitve kot strateškega odgovora na strateške izzive ponovno spravili na dnevni red. Naslednjega pol leta bo na dnevnem redu evropskih voditeljev 6. oktobra v Sloveniji Zahodni Balkan in vprašanje širitve na države Zahodnega Balkana, v decembru pa na Evropskem svetu v Bruslju vzhodna soseščina, kjer imamo zdaj tri države, ki jih je Ruska federacija nekje ustavila že na poti v pravo čakalnico za vstop v Evropsko unijo, pa si tja želijo, se pravi, Moldavija, Gruzija in Ukrajina."

Predsednik vlade je v nadaljevanju govoril o epidemiji, da se je s cepljenjem mogoče izogniti novemu valu epidemije jeseni, da je bilo cepivo odkrito in preizkušano v rekordno hitrem času ter da upa, da bodo evropski državljani kar najbolj izkoristili možnost cepljenja, kar bo omogočilo normalno življenje. "Mogoče se bo treba v okviru konference o prihodnosti Evrope začeti spraševati tudi, kako smo lahko prišli v tak razkorak med visokim nivojem napredka evropske znanosti in ne tako visokim nivojem evropske duhovnosti, zavesti in solidarnosti."