Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša v Državnem zboru odgovarjal na ustna poslanska vprašanja

Predsednik vlade Janez Janša je na današnji 24. redni seji državnega zbora odgovarjal na ustna poslanska vprašanja Jerce Korče (LMŠ), Janija Prednika (SD) in Anje Bah Žibert (SDS), in sicer v zvezi z epidemiološko sliko po razglasitvi konca epidemije covida-19 in ukrepih v prihodnje, napovedanim novim valom epidemije covida-19 in proračunskim primanjkljajem.

Predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja

Predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 3

Poslanka Jerca Korče (LMŠ) je predsedniku vlade zastavila vprašanje v zvezi z epidemiološko sliko po razglasitvi konca epidemije covida-19 in ukrepih v prihodnje. Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal, da je Slovenija v povprečju, ko gre za ključne kazalnike uspešnosti spopada z epidemijo, ter znova poudaril pomen cepljenja. "Po precepljenosti smo na evropskem povprečju, do konca poletja lahko pridemo na 70 odstotkov, oziroma če do konca poletja ne bomo prišli na 70 odstotkov, vnaprej povem, da bomo jeseni imeli vse zaprto." V nadaljevanju je dejal, da so javni dolg zaradi epidemije povečale vse države in ne samo Slovenija. Poudaril je, da je ta vlada mandat prevzela dan po tem, ko je prejšnja vlada razglasila epidemijo, in prevzela odgovornost, da je bila Slovenija nepripravljena na epidemijo ter da so bila skladišča z zaščitno opremo prazna. "Kljub temu smo zmogli. Imeli smo veliko mrtvih. Ali veste, kje je največ ljudi umrlo? V domovih za ostarele. V 15 letih enega niste zgradili. Enega niste zgradili. Za Metelkovo 6 in za nevladne organizacije ste dali več kot za vso dolgotrajno oskrbo v domovih za ostarele v zadnjih letih." Predsednik vlade je odgovor na poslansko vprašanje zaključil s pozivom: "Pred nami je še ena grožnja, možni četrti val. Vsaj sedaj stopimo skupaj in naredimo vse, da prepričamo ljudi, naj se cepijo."

V odgovoru na ustno poslansko vprašanje Janija Prednika glede proračunskega primanjkljaja je predsednik vlade dejal, da je Slovenija zdaj stoodstotno znotraj ustavnih in zakonskih meril, kar zadeva javni dolg, trošenje in javnofinančno sliko v državi. "Pokažite mi eno državo članico, ki v času epidemije ni povečala javnega dolga. Slovenija je izboljšala bonitetne ocene na mednarodnih finančnih trgih, zadolžujemo se po rekordno nizkih obrestnih merah." V nadaljevanju je dejal, da ima Slovenija eno najnižjih brezposelnosti, ki je nižja, kot je bila pred krizo. "Več ljudi bo zaposlenih, manj se bo plačevalo za socialne transferje. Boljša ko bo gospodarska rast, več se bo ustvarilo ob nižjih davčnih stopnjah." Ob tem je dodal, da je Slovenija izboljšala tudi bonitetne ocene na mednarodnih finančnih trgih, zato se lahko zadolžuje po rekordno nizkih obrestnih merah. "Prvič v zgodovini smo izdali 60-letno obveznico. Doslej je to uspelo samo parim najbolj stabilnim državam na svetu. Se pravi tisti, ki vam je denar posodil, verjame v Slovenijo, da bo obstajala tudi čez 60 let, da se bo dalo denar vrniti, da bo dobil denar vrnjen, in to po ničelni obrestni meri."

Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert glede napovedanega novega vala epidemije opozoril, da je delta različica koronavirusa že v Evropi, da gre za 60 odstotkov bolj kužno različico od angleške, ki se tudi hitreje širi. "To ima svoje predvidljive posledice." Predsednik vlade je ob tem dejal, da so cepiva pretežno ustrezen odgovor na epidemijo. "Tisti, ki je redno cepljen, je zaščiten v veliki meri, ne toliko pred okužbo kot pred posledicami, torej da resno zboli in umre." Ob tem je dodal, da v nekaterih državah po EU pripravljajo obvezno cepljenje odraslega prebivalstva. "Nekatere države razmišljajo o obveznem cepljenju nekaterih kategorij, na primer zdravstvenih delavcev, za zaposlene v kritični infrastrukturi, v domovih za ostarele." Predsednik vlade je v zaključku odgovora na ustno poslansko vprašanje poudaril, da pozdravlja zamisel, da bi vse poslanske skupine pozvale ljudi, naj se cepijo, saj bo to velik prispevek k temu, da bo življenje jeseni bolj normalno. Poudaril je, da bi k promociji cepljenja bistveno lahko prispevali tudi nacionalni mediji, ki so del javnega sistema in javno plačani. "V tem trenutku je največ na medijih, da organizirajo razpravo, pošteno razpravo in se ljudem odgovori na te dileme in strahove, ker ta odstotek necepljenih, ki ga imamo, je dejansko previsok. Tu je treba prišteti še četrt milijona prebolevnikov, ki se še ne morejo cepiti."