Konferenco je moderiral dr. Sven Biscop, strokovnjak za področje Skupne varnostne in obrambne politike EU ter obrambno varnostnega področja na splošno. Namenjena je bila širši zainteresirani strokovni in splošni javnosti iz Slovenije, institucij EU in predstavnikom držav članic, mednarodnih organizacij ter tretjih držav.

Minister za obrambo mag. Matej Tonin je uvodoma dejal, da glavne teme slovenskega predsedovanja Svetu EU na obrambno-varnostnem področju zelo dobro odraža slogan, ki ga je izbrala Slovenija za predsedovanje – Skupaj. Odporna. Evropa. Prednostne teme slovenskega predsedovanja se namreč, kot je poudaril minister mag. Tonin, nanašajo na krepitev horizontalne odpornosti, okrevanje in strateško avtonomijo EU, pri čemer je posebej podčrtal pomen sodelovanja in timskega dela. Kot je dejal, se Slovenija zavzema za zeleno in digitalno preobrazbo, glede na izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, pa bo pozornost namenila spodbujanju sodelovanja in vključevanja pridobljenih izkušenj. Nadaljevala bo z delom, povezanim s Konferenco o prihodnosti Evrope, ter z razpravami o evropskem načinu življenja in vladavini prava.

Na področju Skupne varnostne in obrambne politike bodo prizadevanja Slovenije, kot je poudaril mag. Tonin, usmerjena v krepitev verodostojnosti in varnosti EU ter v krepitev zmogljivosti, s katerimi bo EU na podlagi tesnejšega sodelovanja dosegla ustreznejši in odločen odziv na krize, ob hkratnem ohranjanju vrednot in svoboščin ter spoštovanju raznolikosti. Prednostne naloge slovenskega predsedovanja pa izhajajo tudi iz slovenske zgodovine in naših geografskih opredelitev, je dejal mag. Tonin, in izpostavil štiri osrednje teme - sodelovanje med EU in Natom, Zahodni Balkan, energetsko učinkovitost v obrambnem sektorju ter nadaljevanje procesa Strateškega kompasa.

Na področju sodelovanja med EU in Natom bo Slovenija spodbujala predloge, ki izhajajo iz Skupne izjave, zlasti na področjih boja proti hibridnim in kibernetskim grožnjam, vojaške mobilnosti in izboljšanja civilno-vojaškega sodelovanja v krizah. Hkrati si bomo prizadevali za enoten nabor sil, nepodvajanje in boljšo izmenjavo informacij med organizacijama. Tesnejše sodelovanje med EU in Natom pomeni tudi krepitev čezatlantskih odnosov. Tako bomo, kot je povedal slovenski obrambni minister organizirali več dogodkov, namenjenih iskanju sinergij, partnerstvo bomo poglabljali v okviru razvojnih procesov Strateškega kompasa EU in novega Natovega strateškega koncepta (2030), naklonjeni pa smo tudi ideji o podpisu tretje skupne izjave, s katero bi strateško partnerstvo med EU in Natom nadalje opredelili. Minister je izpostavil tudi pomen naslavljanja izzivov, kot so nastajajoče in prebojne tehnologije, vpliv podnebnih sprememb, krepitev odpornosti, sodelovanje na področju misij in operacij, vojaške mobilnosti ter krepitve varnostnih in obrambnih zmogljivosti v partnerskih državah s poudarkom na Zahodnem Balkanu.

Naša druga prednostna tema se nanaša na Zahodni Balkan in sledi nacionalni prednostni nalogi podpore državam Zahodnega Balkana pri približevanju evroatlantskim integracijam. Kot je povedal mag. Tonin, bo naš cilj krepitev formalnega in neformalnega dialoga z državami te regije, ki bo prispeval k njihovemu večjemu vključevanju v obrambne pobude EU, vključno z udeležbo v mednarodnih operacijah in misijah. Minister je ob tem izpostavil, da lahko Strateški kompas, Evropski mirovni sklad, PESCO in Evropski obrambni sklad Zahodnemu Balkanu ponudijo priložnosti za izgradnjo lastnih zmogljivosti in krepitev odpornosti.

Tretja prednostna tema je energetska učinkovitost obrambnega sektorja, ki je nujna za izpolnitev okoljskih ciljev EU, sprejetih v okviru Evropske zelene pogodbe (European Green Deal). Energetski učinkovitosti v obrambnem sektorju bomo sledili tudi v okviru vojaške mobilnosti, projektov trajnostne mobilnosti in iskanja alternativnih goriv za obrambni in varnostni sektor. Minister mag. Tonin je pomen teh prizadevanj izpostavil tudi v okviru operacij in misij EU ter razvoja vojaških zmogljivosti. Kot pomembno je označil spodbujanje evropskega gospodarstva, znanosti in inovatorjev ter dejavnosti srednjih in malih podjetij. Projekt Defence Resilience HUB Network in Europe (RES-HUB) je po oceni ministra primer dobre prakse, Slovenija pa je tu vodilna država v EU. Tudi pri načrtovanem preizkušanju električnih letal v obrambnem sektorju (Pipistrel) smo med prvimi državami.

Ob orisu prednostnih tem predsedovanja je minister izpostavil tudi aktualni proces Strateškega kompasa, katerega cilj je krepitev avtonomije in odpornosti Evropske unije in je tako tudi v ospredju slovenskega predsedovanja. Minister je kot ključno vlogo Slovenije izpostavil usklajevanje in doseganje soglasij med državami članicami o vseh odprtih vprašanjih, kar bi bilo dobro izhodišče za zaključek procesa Strateškega kompasa med francoskim predsedovanjem Svetu EU marca 2022. Ob tem je mag. Tonin opozoril tudi na pomen napredka pri vseh drugih pomembnih varnostnih in obrambnih pobudah. Glede Stalnega strukturnega sodelovanja na področju obrambe EU - PESCO, je izrazil prepričanje, da gre za pomembno pobudo, ki prispeva konkretne zmogljivosti.

Minister je povedal, da bo Slovenija v vlogi predsedujoče nadaljevala prizadevanja portugalskega predsedstva za operacionalizacijo instrumenta Evropski mirovni instrument (EPF). Glede Evropskega obrambnega sklada (EDF), ki je namenjen spodbujanju čezmejnega sodelovanja, raziskav in razvoja na področju nastajajočih in prebojnih tehnologij, je izrazil prepričanje, da so mala in srednja podjetja vir inovacij, zato bi morali za njih zagotavljati finančne spodbude in jim omogočiti vstopanje v dobavne verige. Mag. Tonin je izpostavil tudi pomen skupnih vojaških urjenj in vaj ter glede operacij in misij EU izrazil svoj pogled na možne izboljšave. Nastop je končal z orisom ciljev na področju zoperstavljanja hibridnim grožnjam, kjer je Slovenija prevzela predsedovanje Horizontalni delovni skupini za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj (HWP ERCHT), na področjih zaščite kritične infrastrukture, pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter Civilne zaščite. Na slednjem področju se bo slovensko predsedovanje osredotočilo na razvoj ciljev Unije za odpornost na nesreče ter na vzpostavitev in zagon Evropske mreže znanja civilne zaščite.