V času vojne za Slovenijo so na Malem Hudem pri Ivančni Gorici pripadniki TO pripravljali blokado v primeru prihoda oklepnih enot JLA iz smeri Novega mesta. Med pripadniki TO je bil takrat tudi duhovnik Jože Plut, na katerega so se njegovi soborci obračali kot na duhovnika in ga zaprosili za mašo. Maše, ki je bila 4. julija na varnem mestu v gozdu, so se udeležili vsi pripadniki TO z izjemo tistih, ki so bili na dolžnosti. Pripadniki TO so pripravili improviziran bogoslužni prostor, križ (zdaj je v vojaškem muzeju v kadetnici v Mariboru) in sodelovali z branjem beril in ministriranjem. Pri tem dogodku je šlo za prvo mašo za slovenske vojaške enote po koncu druge svetovne vojne. Duhovna oskrba v času vojne za Slovenijo in prva maša veljata za začetek duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske.

Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in duhovnik Jože Plut.

Predsednik vlade Janez Janša je v slavnostnem nagovoru poudaril, da se je pred 30 leti nedaleč od kraja, kjer poteka današnja prireditev, pisal košček slovenske zgodovine. "Vsaka stvar se zgodi prvič in prva sveta maša v času takoj po tem, ko smo dobili samostojno in neodvisno državo in ko smo jo bili prisiljeni braniti, ima večplasten pomen, " je dejal premier in dodal, da so že govorniki pred njim obrazložili nekatere plasti tega dogodka, sam pa je nato spregovoril o stvareh, ki smo jih v 30 letih morda nekoliko pozabili.

"Slovenci imamo za sabo burno zgodovino. V tej zgodovini nismo nikoli nikogar napadli, nikoli nismo imeli nobene kolonije. Največje zlo smo prizadejali sami sebi in te rane še vedno zdravimo," je dejal premier in dodal, da "je prva sveta maša v tistih najhujših časih, ko je šlo za življenje in smrt, ko smo po slovenskih župnijah takrat že pokopavali prve žrtve, naše sobojevnike: Edvarda Peperka, Petra Petriča, Željka Ernoiča, Jerneja Molana in številne druge, ki so padli v uniformi ali pa so bili ubiti kot civilisti, ker je JLA napadala tudi civilne cilje, rušila Gornjo Radgono, raketirala civilna vozila  v kolonah na cestah, skratka tisti, ki so dali pobudo za sveto mašo, so se v globini svojega srca in duše zavedali, da gre zdaj za vse, da ne gre samo za to, ali bo  preživela država, ki je bila razglašena, temveč tudi za to, ali bomo preživeli kot ljudje, kot državljani, torej kot tisti, brez katerih nobene države ni." In ta molitev je po besedah predsednika vlade pomagala. "Molitev pa ni potekala samo tukaj. Potekala je po številnih slovenskih cerkvah, po zakloniščih, kjer so ljudje molili ob sirenah za zračni napad, in ta molitev je bila izraz nečesa, česar nismo še nikoli skušali udejanjiti v oceni ali v besedah. Šlo je za to, da smo takrat Slovenci naredili korake, s katerimi smo sebi želeli dobro, nismo pa ob tem želeli nič slabega nikomur drugemu," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je bilo tisto naše dejanje izraz dobrega.

"Če primerjamo to, kar se je dogajalo v Sloveniji, s tem, kar se je pozneje dogajalo na ozemlju države, iz katere smo odhajali, je to neprimerljivo. Po zaslugi dobre obrambe smo imeli tudi velike vojaške uspehe, JLA je padla na tako rekoč tretjino svojih bojnih zmogljivosti. Imeli smo več kot 5000 ujetnikov in prebežnikov, z nikomer nismo ravnali slabo, nihče ni bil ubit, fantje so dobili civilne obleke, karte za vlak in so šli domov. Ta glas o tem se je razširil tudi po nekdanji skupni državi in spomnite se prizorov, ko so matere teh vojakov drle v skupščino v Beogradu in zahtevale svoje sinove nazaj," je spomnil predsednik vlade. "Če bi ravnali drugače, bi bile reakcije drugačne, in govorili bi o tisočerih žrtvah na obeh straneh in težko bi rekli, da je bilo takrat naše odločilno dejanje nekaj, kjer smo želeli dobro zase, nič slabega za druge in dobro za vse," je še povedal predsednik vlade.

Po njegovih besedah je tudi v zadnjih 30 letih Slovenija ravnala v tej smeri, torej da smo skušali delati dobro zase, tudi za druge, tudi ko nam je bila na ramena naložena odgovornost uradne skrbi za druge narode, s katerimi zdaj delimo svoje življenje znotraj EU. "Mislim, da je takšno ravnanje v naravi Slovencev. Tudi naša himna, če pogledamo vse kitice, govori o vsem, in ko je Mitja Okorn upodobil ta pogled nase in na druge v videu s podlago Prešernove Zdravljice, je to jezik, ki ga vsi razumejo. Več to pove kot tisoče besed ali na desetine knjig," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Pravijo, da je Bog dvakrat še posebej pozorno pogledal na nas. Enkrat, ko smo pred 30 leti naredili dejanje, pri katerem razen od naših rojakov po svetu ni bilo nobene podpore in smo si to podporo morali zagotoviti z lastnimi dejanji in s tem, da so tisti, ki so prišli sem, na lastne oči videli, kaj je resnica in kaj propaganda, in to, kar se je dogajalo takrat po celotni Sloveniji, vključno z molitvami po cerkvah, enotah TO, je bilo nekaj, kar je izhajalo iz naše biti, identitete," je dejal predsednik vlade. Dodal je še, da je Bog na nas gledal dobrohotno tudi, ko je delil naravne lepote.

"Ko smo pred 30 leti razglasili samostojno Slovenijo, je bila v programu od samega začetka predvidena simbolična blagoslovitev slovenske lipe. Nadškof Alojzij Šuštar je to opravil z izbranimi besedami, nekdo pa je namerno izključil mikrofon, in Slovenija tega blagoslova ni slišala, zato ga je bilo treba ponoviti v molitvah po cerkvah, enotah, ki so branile Slovenijo, in vsak pri sebi. Po 30 letih smo to napako nekoliko popravili in iskrena hvala nadškofu Stanislavu Zoretu, da je Slovenijo po 30 letih blagoslovil tako, da smo ga vsi slišali, da smo se zavedali, da je ta blagoslov namenjen vsem ne glede na politično prepričanje, mnenje o preteklosti in prihodnosti, veroizpoved, da gre za blagoslov nečesa, kar razumemo pod besedo dober namen," je dejal predsednik vlade.

"Ko v teh dneh hodim po Slovenij in prisostvujem slovesnostim, kot je današnja, se mi zdi, da česa takšnega v zadnjih 30 letih v Sloveniji še ni bilo, da smo se zavedeli tiste Slovenije, ki je takrat nastajala, da ta ni pozabljena, da vključno s tem, da smo blagoslov le slišali, vse to kaže na znamenja, da smo na začetku nekega preporoda, da smo se ob 30. obletnici začeli zavedati, da smo pred 30 leti naredili korak, ki nas je popeljal v stanje, ko smo gospodar na svoji zemlji, da smo si sami pisali sodbo in da je od nas odvisno in ne od drugih, kako bomo živeli v prihodnje," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je to, da se po 30 letih bolj kot kadar koli zavedamo skupnih vrednot in vrednot slovenske osamosvojitve, kaj je dober namen, kaj je to, da želiš dobro sebi in drugim in da si odprt za druge, začetek za nove korake. 

"V prihodnjih dneh, ko bo še več teh slovesnosti, naredimo vse, da bo ta zavest prišla čim širše med nas, ker na tej podlagi bo lažje. Moramo se zavedati, da smo si Slovenci svobodo in demokracijo izborili sami, nihče nam nič ni podaril, nikomur nismo nič dolžni, vsakomur lahko ponosno pogledamo v oči in z vsakomer se lahko ponosno in suvereno pogovarjamo," je še poudaril predsednik vlade in svoj nagovor zaključil z besedami: "Bog živi Slovenijo!"

Po maši in ob koncu spominske slovesnosti sta predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad slovesno odkrila spominsko znamenje v spomin na prvo mašo za slovenske vojake, njegov blagoslov pa je opravil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.

Na prizorišču si je bilo mogoče ogledati tudi razstavo »Vojna za Slovenijo 1991 – Resnica je v zmagi!« avtorja Boštjana Jakopca.