Skoči do osrednje vsebine

Začetek javne razprave o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike

Minister dr. Jože Podgoršek je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog Strateškega načrta Skupne kmetijske politike. Ambiciozen predlog strateškega dokumenta vsebuje intervencije I. in II. stebra Skupne kmetijske politike v vrednosti 1,2 mrd € za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v okviru javne razprave o predlogu Strateškega načrta, ki jo pričenja danes, do 15. 8. 2021 organiziralo več javnih posvetovanj po Sloveniji. V skladu s predlogom uredbe o Strateških načrtih, mora Slovenija svoj predlog Evropski komisiji predložiti v odobritev najkasneje do 1. 1. 2022.
Sodelujoči pri pripravi predloga Strateškega načrta.  Z leve proti desni VD generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maša Žagar, državni sekretar Anton Harej, minister dr. Jože Podgoršek in državni sekretar Aleš Irgolič.

Sodelujoči pri pripravi predloga Strateškega načrta. Z leve proti desni VD generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maša Žagar, državni sekretar Anton Harej, minister dr. Jože Podgoršek in državni sekretar Aleš Irgolič. | Avtor: MKGP

1 / 3

 Minister dr. Jože Podgoršek je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023–2027, ki vsebuje analizo stanja, opredeljene potrebe, intervencije, finančni razrez, zneske na enoto ter kazalnike učinka.

»Za pripravo strateškega načrta se moram zahvaliti vsem mojim sodelavcem, nevladnim organizacijam, strokovnjakom, kmetom in vsem drugim deležnikom, ki so pomagali. Od 2018, torej v zadnjih treh letih, smo izvedli preko 70 različnih delavnic in usklajevanj,« je ob predstavitvi načrta dejal minister dr. Podgoršek. Ob tem je poudaril, da gre za izjemno ambiciozen strateški načrt, ki je še vedno predlog in ne končna verzija ter dodal: »V nadaljevanju bomo imeli še 6 javnih razprav v živo po celotnem območju Slovenije. Zato bo zagotovo prišlo do sprememb tega načrta, a vendarle želimo s tem Strateškim načrtom povedati, da dajemo velik poudarek investicijskim podporam za večanje prilagodljivosti na podnebne spremembe, na krizne situacije, povečanje konkurenčnosti posameznih kmetij - torej na investicije II. stebra, stebra razvoja podeželja.«

Namen strateškega načrta je zagotoviti stabilen dohodkovni položaj kmetov, krepiti tržno naravnanost in konkurenčnost kmetijskega, gozdarskega in živilskega sektorja, krepitev položaja v prehranski verigi ter zagotavljanje pridelave varne in kakovostne hrane. Še večji poudarek kot doslej je dan prispevku kmetijstva k varovanju okolja, ohranjanju naravnih ekosistemov, prilagajanju na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic – še posebej v luči ciljev Strategije »Od vil do vilic« ter Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki izhajata iz Evropskega zelenega dogovora tj. načrta za prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo do leta 2050.

Tako slovensko kot tudi svetovno kmetijstvo se nahajata na prelomni točki. Znašli smo se pred izzivi, ki jih je izpostavila epidemija covida-19 – izzivi zagotavljanja odpornejšega in trajnostnega prehranskega sistema. Hkrati je epidemije pokazala tudi, da je za uspešnejše upravljanje s tveganji, ki jih prinašajo tovrstne krize, pomembno sodelovati in biti vpet v verige vrednosti.

Kmetijski sektor, ki se že sicer sooča s svojimi specifičnimi strukturnimi izzivi, mora zadostiti naraščajočim pričakovanjem potrošnikov, ki si želijo kakovostne in lokalno pridelane hrane po sprejemljivih cenah. Zadostiti mora pričakovanjem varstva okolja in družbe, ki upravičeno zahteva varovanje naravnih virov. Vsa ta pričakovanja so legitimna in upravičena, a pri tem ne smemo pozabiti, da razvoja kmetijske dejavnosti, tudi v smeri zagotavljanja »javnih dobrin« iz kmetijstva, ne bo, če si kmetijski pridelovalci, družine na kmetijah, s svojim delom ne bodo mogli zagotoviti dostojnega dohodka.

Sredstva za Slovenijo iz Večletnega finančnega okvira 2021–2027 znašajo 1,8 milijarde evrov iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ker je pri začetku izvajanja nove skupne kmetijske politike prišlo do zamika (ta se začne izvajati z letom 2023) se trenutno programsko obdobje 2014–2020 podaljšuje za dve dodatni leti, posledično pa se sredstva iz omenjene nove finančne perspektive za leti 2021 in 2022 preusmerijo v izvajanje trenutnega Programa razvoja podeželja 2014–2020 oziroma podaljšanje notifikacije za neposredna plačila I. stebra SKP. V okviru Strateškega načrta 2023–2027 ima Slovenija na voljo 1,2 milijardi evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Z objavo predloga posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023–2027 se začenja javna razprava, ki bo trajala do 15. 8. 2021. V okviru javne razprave bo ministrstvo organiziralo več javnih posvetovanj, na katere so vabljeni vsi zainteresirani.

Termini javnih posvetovanj:

14. 7. 2021
Savinjska
Celje (Kongresni center Celje)
hkrati neposredni prenos preko spleta

16. 7. 2021
Primorsko-notranjska
Postojna (Kulturni dom Postojna)

19. 7. 2021
Pomurje
Moravske Toplice (Terme Vivat)

20. 7. 2021
Dolenjska
Novo mesto (GRM Novo mesto)

21. 7. 2021
Gorenjska
Cerklje na Gorenjskem (Kulturni dom Ignacija Borštnika)

22. 7. 2021
Osrednjeslovenska
Ljubljana (Biotehniška fakulteta)

Vabljeni k sodelovanju v javni razpravi o objavljenih vsebinah Strateškega načrta SKP 2023–2027, v okviru katere lahko podate pripombe in predloge na elektronsko naslov sn.mkgp@gov.si do 15. 8. 2021 ali preko spletnega obrazca, dostopnega na spletni strani.