Skoči do osrednje vsebine

UNESCO je objavil svetovno poročilo o znanosti

Unescovo poročilo o znanosti, ki izhaja vsakih pet let, je napisalo 70 avtorjev iz 52 držav. Ponuja pregled razvoja raziskovalne in znanstvene politike s svetovnega vidika ter prikazuje prednostne naloge, primanjkljaje in izzive. Skupno 23 poglavij ponuja regionalno in / ali specifično perspektivo posamezne države (npr. ZDA, Kitajska, jugovzhodna Azija, zahodna Afrika itd.).

Poročilo s podnaslovom Tekma s časom za pametnejši razvoj (Science Report: Race against Time for Smarter Development) ugotavlja, da so se razvojne prioritete v zadnjih petih letih zelo uskladile. Države vseh ravni dohodka dajejo prednost prehodu na digitalno in „zeleno“ gospodarstvo. Ta dvojni prehod odraža dvojni imperativ. Na eni strani čas teče, države pa naj bi dosegle cilje trajnostnega razvoja do leta 2030. Po drugi strani pa so države prepričane, da bo njihova prihodnja gospodarska konkurenčnost odvisna od tega, kako hitro bodo prešle v digitalne družbe. Podnaslov Unescovega znanstvenega poročila, "tekma s časom za pametnejši razvoj", tako namiguje na te dvojne prioritete.

Sedma izdaja poročila ocenjuje razvojno pot, ki ji države sledijo v zadnjih petih letih z vidika upravljanja znanosti. Dokumentira pa tudi hitro družbeno preobrazbo, ki trenutno poteka in ki ponuja nove priložnosti za socialno in ekonomsko eksperimentiranje, hkrati pa predstavlja tveganje za še večje družbene neenakosti, razen če se ne uvedejo zaščitni ukrepi.

Na splošno so se sredstva za znanost na svetovni ravni med letoma 2014 in 2018 povečala za 19 odstotkov. 63% povečanja pa predstavljata samo ZDA in Kitajska. Po vsem svetu 80 odstotkov držav zagotavlja manj kot odstotek bruto domačega proizvoda za financiranje znanosti. Zato še vedno obstajajo velike razlike v uspešnosti nacionalnih znanstvenih sistemov.

V globalnem središču raziskav sta predvsem umetna inteligenca in robotika, ki se v zadnjih letih zelo dinamično razvijata. V zadnjih petih letih je strategije na teh področjih sprejelo več kot 30 držav. Za druga raziskovalna področja, ki so prav tako zelo pomembna za oblikovanje prihodnosti, na primer tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika ali trajnostna proizvodnja energije, pa je bilo bistveno manj prizadevanj. V šestih od desetih vodilnih držav na teh področjih so se objave na te teme v primerjavi s prejšnjimi leti celo zmanjšala.

Iz poročila:

... Da bi bila digitalna revolucija pametna, bo najprej morala biti vključujoča. Po vsem svetu so ženske dosegle enakost (45–55%) na diplomski in magistrski stopnji študija in so na pragu enakosti na doktorski stopnji (44%), vendar pa se razlika med spoloma v nadaljevanju kariere povečuje. Tako so ženske predstavljale 33,3% vseh raziskovalcev v letu 2018 v primerjavi z 28,4% leta 2013, pri čemer je treba opozoriti, da so podatki na voljo le za 107 držav. Obstaja tveganje, da bi četrta industrijska revolucija ohranila neravnovesje med spoloma, saj ženske ostajajo manjšina v digitalni informacijski tehnologiji, računalništvu, fiziki, matematiki in inženirstvu. V akademskem svetu imajo raziskovalke navadno krajše in slabše plačane kariere. Njihovo delo je manj predstavljeno v odmevnih revijah. Analiza skoraj 3 milijonov člankov o računalništvu, ki so bili objavljeni med letoma 1970 in 2018, je pokazala, da enakovrednost spolov na tem področju ne bo dosežena vse do leta 2100. Prav tako ženske ostajajo premalo zastopane na vodstvenih in tehničnih mestih v podjetjih. Vendar se odnos podjetij spreminja, saj študije ugotavljajo povezavo med zaupanjem vlagateljev in večjo stopnjo dobička v podjetjih z raznoliko delovno silo. ...