Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci poudaril, da so vlada in Komisija danes obravnavali zahtevna vprašanja, "ki so med nami in razprava je bila konkretna in odkrita". "Veseli smo, da danes v Sloveniji gostimo celotno Evropsko komisijo, ker je to optimističen znak, da je naš boj z epidemijo uspešen, čeprav smo zelo pazljivi in pozorni zaradi možnega četrtega vala. Kljub vsemu se po vsej Evropi dogaja odpiranje javnega življenja in začetek fizičnih sestankov, česar se veselimo," je uvodoma dejal premier in nadaljeval, da imamo izkušnje iz zadnjega dobrega pol leta, ko je epidemija preprečevala takšen način dela, in vemo, kaj je mogoče opraviti na daljavo in česa ne. "Še posebej smo veseli, da se začetek našega predsedovanja ujema z zgodovinskim trenutkom, ko Slovenija obhaja 30. obletnico lastne samostojnosti in državnosti. Natančno v teh dneh smo se pred 30 leti še borili za življenja, svobodo, neodvisnost, pa tudi za evropsko prihodnost Slovenije in padale so žrtve. To, da natančno po 30 letih ravno v teh dneh govorimo o naši skupni odgovornosti za evropsko prihodnost in reševanje konkretnih odprtih vprašanj, je posebna ironija ali nasmeh zgodovine," je dodal.

"Tisti, ki smo takrat sodelovali v prelomnih dogodkih v Sloveniji, vemo, da si nismo predstavljali, da bo Slovenija v 30 letih prehodila vso to pot in da obstaja razlika, kljub težavam, s katerimi se soočamo doma in v Evropi, velikanska in neprimerljiva," je še povedal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je Slovenija danes obkrožena s prijatelji – vse naše sosednje države so članice EU. "Torej popolnoma drug čas je to in z velikim veseljem zato začenjamo tudi našo odgovornost, ko gre za vodenje Sveta EU drugič v naši zgodovini," je dejal predsednik vlade.

"Na začetku prejšnjega leta smo se soočili z veliko preizkušnjo in Slovenci vemo, kaj preizkušnja je. Nobena država na svetu na epidemijo ni bila pripravljena. Vsi vemo s čim smo se takrat soočali, in vsi vemo, danes, ko potegnemo črto pod dogajanja v zadnjih 15 mesecih, da so ta dogajanja pokazala, da je bila EU v tem času del rešitve in da smo v tem času dosegli dva velika pomembna preboja. Prvi je dogovor o tem, kako bomo s skupnimi močmi okrevali po epidemiji; in hvala Evropski komisiji, ki je reagirala pravočasno z drugačnim pristopom kot v času finančne in gospodarske krize ter omogočila, da so se okvirji razširili in da je evropsko gospodarstvo ta nevihtni čas previharilo in smo lahko na nacionalni ravni sprejemali ukrepe, ki so ohranjali potenciale in kondicijo gospodarstva, javnih služb in ljudi nasploh, in da lahko govorimo o okrevanju v neki situaciji, kjer smo zabeležili padec BDP, žrtvovali marsikaj, a kljub temu ne govorimo o pogorišču," je poudaril premier Janša.

Drugi velik preboj po njegovih besedah pa je bila pravilna odločitev Komisije in drugih evropskih institucij za razvoj, proizvodnjo in delitev cepiva. "Pravi čudež je, da je bilo cepivo izdelano v tako kratkem času. Brez spodbud in financiranja Evropske komisije to ne bi bilo mogoče, tega ne bi dosegli. V teh dveh potezah vidimo razloge, zaradi katerih je bila EU ustanovljena. Skupaj smo pri odzivih na te izzive močnejši," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Odpornost, okrevanje, strateška avtonomija EU so del naših prioritet naslednjega pol leta. Veliko je bilo v zvezi s tem narejenega v času portugalskega in nemškega predsedstva. Obema državama se zahvaljujemo tudi, da smo nekatere prioritete lahko vključili v program, ki je bil v začetku lanskega leta že narejen. Pred nekaj urami sem prejel tudi sporočilo portugalskega predsednika Coste, ki se tudi zahvaljuje za to sodelovanje in želi srečno v naslednjih šestih mesecih, in tudi mi se Portugalski zahvaljujemo, še posebej, ko smo skupaj s komisijo v zadnjih dneh dosegli nekatere preboje, na primer, ko gre za skupno agencijo glede azila, skupno evropsko kmetijsko politiko," je dejal predsednik vlade. Poleg tega je bilo po njegovih besedah portugalsko predsedsedovanje tisto, ki je poskušalo v zadnjih dveh mesecih stvari iz avdio-video konferenc prenesti v konkretna srečevanja.

"Tudi Konferenca o prihodnosti Evrope je naš skupen izziv in Slovenija se bo trudila, da bo ta razprava odkrita, vključujoča, ne samo med evropskimi institucijami, nacionalnimi vladami, ampak da bodo vključene tudi regije, lokalne skupnosti, civilne organizacije, Evropejci kot takšni," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je po finančno gospodarski krizi, migrantski krizi, po brexitu in pandemiji nastopil čas za razprave o stvareh, o katerih se nismo dogovorili, ko smo razpravljali o Lizbonski pogodbi.

"V času naslednjih šestih mesecev se EU ponovno vrača na vprašanje širitve kot strateškega dogovora na številna odprta vprašanja. Močno delim prve sanje ustanoviteljev: Evropa svobodna, cela, v miru sama s sabo in v miru s svojo soseščino. Za nas je širitev EU strateški odgovor na številne izzive, kajti v zadnjem desetletju, ko širitev EU ni bila v ospredju zaradi omenjenih kriz, ampak smo bili priče krčenju, brexitu, smo lahko videli, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug, in to večinoma ni prostor širjenja svobode, varovanja človekovih pravic in vladavine prava," je dejal Janez Janša. "Veseli smo, da bo v naslednjih šestih mesecih vrh voditeljev EU z voditelji držav članic Zahodnega Balkana in decembra vzhodnega partnerstva. Želimo, da se konkretne dileme do takrat rešijo, in delali bomo na tem, želimo pa si tudi, da se širitev EU kot strateški odziv na strateške dileme potrdi in da okoli tega ponovno dosežemo soglasje," je še poudaril premier Janez Janša.

"Veseli me tudi, da dobro napreduje potrjevanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Hvala Komisiji za hitro delo, hvala tudi za to, ker vprašanje okrevanja po epidemiji vežejo na vprašanje reform in zelenega ter digitalnega prehoda," je poudaril premier in dodal, da tu ne gre samo za to, da vrnemo gospodarsko rast in vse, kar iz nje izhaja, na raven pred krizo, temveč je Evropska komisija s pravilnim strateškim pristopom zagotovila, da bo okrevanje del zelenega in digitalnega prehoda in da ne bomo izgubili leta, pač pa bomo lahko čez nekaj let ocenili, da smo kljub epidemiji Evropo, ko gre za zeleni in digitalni prehod, pripravili na te izzive in naredili potrebne korake, da bomo konkurenčni na svetovni ravni.

Nenazadnje se je predsednik vlade Janez Janša tudi osebno zahvalil predsednici Evropske komisije. Kot je spomnil, je slovenska vlada nastopila mandat marca lansko leto, en dan po razglasitvi epidemije, in to je bil čas, ko je bilo v Evropi marsikaj kaotično. "Nobena država ni bila pripravljena in mislim, da smo imeli veliko srečo, da je bila v tistem času na čelu Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je po izobrazbi zdravnica in je vedela, s kakšno nevarnostjo se soočamo. Imela pa je tudi izkušnjo obrambne ministrice, torej resorja, ki ga imamo v vladah za to, da je pripravljen na reagiranje v krizi. Tudi moja žena je zdravnica in vsako jutro sem bil neposredno seznanjen z dogajanjem v zdravstvu in predlogi in zelo sem bil vesel, ko je podoben praktičen pristop, kar se tiče boja z epidemijo, prihajal tudi z evropske ravni," je dejal premier. Prav tako je zatrdil, da ne bo pozabil klica predsednice Evropske komisije na samem začetku epidemije, ko smo imeli prazna skladišča zaščitne opreme, ko nismo vedeli, kaj bo naslednji dan in "ko sem iz tega pogovora zaznal, da je nekdo v Bruslju, ki ve, s čim se soočamo, kaj je treba narediti, in koraki, ki so sledili, so bili praktičen dokaz, da je to res," je še povedal predsednik vlade.