Minister Boštjan Koritnik se je na zasedanju zavzel za tesnejše sodelovanje med delovnimi skupinami, ki delujejo pod okriljem GPAI, z namenom varne vpeljave umetne inteligence v delovne procese tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Minister je predlagal tudi, da se pri prihodnjem načrtovanju dela GPAI upošteva področje nacionalnih jezikov in kulturne identitete. V slovenskem Nacionalnem programu za razvoj umetne inteligence je namreč velik poudarek namenjen spodbujanju umetne inteligence za ohranjanje nacionalnega jezika in s tem kulturne identitete v digitalnem svetu. »Sistemi umetne inteligence, ki temeljijo na lokaliziranih nacionalnih podatkih in se uporabljajo za aplikacije v nacionalnem jeziku, so ključni predpogoj za javno uporabo umetne inteligence in zaupanje vanjo,« je ob tem poudaril Koritnik.

GPAI združuje države, ki želijo razvijati UI v kontekstu demokratičnih standardov in človekovih pravic. Gre za kanadsko-francosko pobudo, ki je nastala v okviru G7, postopoma pa postaja multilateralna pobuda za sodelovanje in koordinacijo politik na področju umetne inteligence na svetovni ravni. Slovenija je članica partnerstva od aprila 2020, ostale članice pa so še: Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Indija, Japonska, Nova Zelandija, Republika Koreja, Mehika, Singapur, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.

Poleg ministra Koritnika so slovensko delegacijo na zasedanju sestavljali še dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlanik mag. Tadej Rupel, nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve, Gašper Hrastelj, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Peter Jenko, v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za javno upravo in Klaudija Koražija, vodja Službe za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za javno upravo.