Predsednik vlade Janez Janša je v današnji izjavi za medije ob prihodu na srečanje dejal, da je bilo že včeraj na dnevnem redu veliko tem. »Trenutno najpomembnejša po mojem mnenju, kjer smo dosegli tudi največji napredek, je pripravljenost na nadaljevanje izhoda iz pandemije. Optimistični podatek, ki smo ga dobili, je, da se bo dobava cepiv v tretjem kvartalu okrepila. Cepiv bo dovolj. Ključni problem pa bo, kako uporabiti vse vire, ki jih imajo Evropska unija in države članice na voljo za to, da se čim večji odstotek populacije v državah članicah cepi, in kako čim prej v polno operativnost spraviti evropsko digitalno covidno potrdilo, ki je hkrati tudi velika spodbuda za nadaljevanje cepljenja,« je uvodoma dejal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da je »obstajalo splošno soglasje, da je čim višja precepljenost preko vseh odstotkov, o katerih smo govorili doslej, ključna zaščita pred novimi različicami virusa, torej pred različico delta in delta plus in ostalimi, ki bodo zagotovo prišle in bodo bolj nevarne, če vsaka država posebej, pa tudi Evropa in cel svet, ne bo čim prej dosegla visoke precepljenosti.«

Na vprašanje, kakšno je stališče Slovenije glede Madžarske zaradi sprejetja njene nove zakonodaje glede skupnosti LGBTQ+ in razprave na Evropskem svetu o tem, je predsednik vlade dejal, da pri tej razpravi ni šlo za sprejemanje stališč, saj ni nobenega besedila oziroma predloga, o katerem bi se odločalo. »Šlo je za iskreno izmenjavo mnenj, ki je bila na trenutke zelo vroča. Slovenija in še mnoge države ne želimo biti del nobenih novih delitev v Evropi. Dovolj jih je bilo. V Evropsko unijo smo šli zato, da se združujemo, ne pa, da se delimo,« je dejal premier Janša in nadaljeval: »Če je problem s kakšnim zakonom v katerikoli državi članici, obstajajo legalni mehanizmi, postopki, ki jih lahko sproži Komisija. To se je vseskozi dogajalo in na koncu vedno dobimo pravno določitev, ki jo moramo vsi upoštevati in spoštovati.« Na vprašanje, ali se lahko stališče EU do Madžarske zaostri, je predsednik vlade dejal, da če bo postopek proti Madžarski sprožen, bo šel naprej. »So pa bila stališča na začetku razprave zelo vroča, ker so v glavnem temeljila na medijskem poročanju, potem ko so se razjasnila dejstva, pa je postalo jasno, kaj morebiti ostaja sporno in razprava je bila bistveno bolj umirjena. Prav tako mislim, da ne bo povzročala nepotrebnih novih delitev,« je dejal premier Janez Janša.

Na vprašanje v povezavi s potrditvijo načrta za okrevanje in odpornost pa je predsednik vlade povedal, da 1. julija v Sloveniji pričakujemo obisk celotne Evropske komisije in takrat bo zelo verjetno prišlo sporočilo o potrditvi načrta. »Vse te formalne potrditve so vezane na obisk predsednice Evropske komisije, v našem primeru Komisije. Ko gre za odločitve, ki morajo biti kasneje sprejete na ravni Sveta, pa so nekatere stvari še odprte, a ne v zvezi s Slovenijo, temveč nasploh,« je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je glede potrditve načrta treba upoštevati tudi dejstvo, »da je bil na začetku, ko so voditelji dosegli dogovor o tem, dosežen tudi neformalen dogovor, da so prve tiste države, ki so bile najbolj prizadete, predvsem države, ki imajo visok delež BDP od turizma, in Slovenije v lanskem letu ni bilo med njimi.«

Na vprašanje o delegiranih evropskih tožilcih, o čemer je včeraj potekala razprava tudi v Evropskem parlamentu, pa je premier dejal, da bodo tožilci imenovani takoj, ko bo postopek zaključen v skladu z nacionalno zakonodajo. »Slovenija se ne umika iz tega procesa, smo pa dolžni izpeljati postopek, ki bo vodotesen.« Po besedah predsednika vlade je bolj pomembno, da je iz tega postopka odpravljen vsak sum dvoma, kot pa da bi hiteli. »Nimamo samo evropskega tožilstva za zaščito zakonitosti porabe evropskih sredstev, vsa tožilstva so dolžna to zagotavljati, tudi v tistih državah, kjer v tem mehanizmu sploh ne sodelujejo,« je še zatrdil predsednik vlade Janez Janša.